πάγ-κακος 2 (sup. παγκάκιστος) zelo hudoben, malopriden, brezbožen; za stvari: zelo škodljiv.
παν-ώλεθρος 2 (ὄλεθρος) ion. poet. παν-ώλης 2 (ὄλλυμι) poet. 1. popolnoma uničen, propal, pokvarjen, brezbožen. 2. zelo poguben, škodljiv, poln nesreče.
παρά-νομος 2 (νόμος) 1. nezakonit, nepostaven, nedopusten, nepravičen, γράφομαί τινα παρανόμων tožim koga zaradi nezakonitega predloga. 2. o ljudeh: krivičen, brezbožen.
πλημ-μελής 2 [Et. iz πλήν + μέλος] neskladen, neubran, pogrešen; pregrešen, napačen, brezbožen.
σχέτλιος 3 in 2 [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. stanoviten, vztrajen; a) močen, krepak, silen, (pre)drzen, smel; b) hudoben, trd, brezbožen, strahovit, grozen, zločest, strašen, poguben; c) brezobziren, neprijazen Ζεύς. 2. beden, nesrečen.