Franja

Zadetki iskanja

  • очерстветь otrdeti, brezčuten postati
  • âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

    une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
    corps et âme z dušo in telesom
    âme de la conjuration duša zarote
    âme en peine (religion) duša v vicah
    âme d'un canon votlina topovske cevi
    âme sœur sorodna duša
    âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
    à fendre l'âme srce trgajoč
    de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
    en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
    dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
    sans âme brezsrčen, brezčuten
    jusqu'au fond de l'âme do dna duše
    (obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
    égalité féminin d'âme ravnodušnost
    état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
    fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
    immortalité de l'âme nesmrtnost duše
    vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
    voix féminin de l'âme glas vesti
    avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
    avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
    avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
    avoir du vague à l'âme biti melanholičen
    chanter avec âme peti s čustvom
    donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
    se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
    être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
    avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
    être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
    être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
    rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
    je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
    on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
    vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu
  • bronze [brɔ̃z] masculin bron; bronina

    bronze (des cloches) zvonovina
    de bronze bronast; soliden; atletski, figuré neupogljiv, brezčuten
    âge masculin de bronze bronasta doba
    cœur masculin de bronze srcé kot kamen
    fondeur masculin en bronze livar brona
    (statue féminin de) bronze kip iz brona
  • charity [čǽriti] samostalnik
    dobrodelnost, dobrotljivost, usmiljenje; miloščina; dobrodelna ustanova

    to ask charity prositi miloščine
    charity begins at home bog je najprej sebi brado ustvaril
    as cold as charity hladen, brezčuten
    for charity, for charity's sake zastonj
    sister of charity usmiljena sestra
  • dejado zanikrn; medel, slaboten; potrt

    dejado de la mano de Dios nesrečen; prismojen; brezbožen; brezčuten
  • dessécher [dɛseše] verbe transitif (po)sušiti, izsušiti; figuré otopiti, ohromiti

    se dessécher posušiti se, shujšati, figuré postati trd, brezčuten, hladen, otopeti
    dessécher le cœur otopiti čustva
  • devoid [divɔ́id] povedkovnik pridevnik (of)
    prazen, oropan

    devoid of brez
    devoid of fear neustrašen
    devoid of all feelings brezčuten
    devoid of understanding neuvideven
  • endurcir [ɑ̃dürsir] verbe transitif utrditi; figuré napraviti trdosrčnega, brezčutnega, zakrknjenega

    s'endurcir utrditi se; otrdeti, postati brezčuten (contre, à do, ob, za); zakrkniti (dans v)
    endurcir ses muscles utrditi si mišice
    endurcir l'enfant au froid, à la fatigue utrditi otroka proti mrazu, utrujenosti
    la misère lui a endurci le cœur beda ga je napravila trdosrčnega
    s'endurcir à la douleur des autres postati brezčuten za bolečino drugih ljudi
  • fibra -ae, f

    1. (koreninsko) vlakno, streme(n): Col., Plin., radicis fibrae O., radicum -, stirpium fibrae Ci., amaris intiba fibris V.

    2. occ. vlakence, mesna nitka pri drobovju, poseb. pri jetrih (iz teh vlakenc so vedeževali), krilo, plat; Suet., Amm., quid fissum in extis, quid fibra valeat, accipio Ci., pecudum fibrae V., extis fibrae adparere minaces (cessarunt) V., numerare in pectore fibras O., pulmo in duas fibras dividitur Cels., altera fibra (iecoris) Plin., pulmonis fibra Lucan.

    3. meton. fibrae drobov(je): Tib., nec fibris (Promethei) requies datur ulla renatis V., Prometheae fibrae Val. Fl., ereptas viventi pectore fibras inspiciunt O., venae fibrarum Lucan., hominum f. T., fibrae conticuere Sil.; sg. kolekt.: magnos instare tumultūs fibra monet O.; metaf. = srce, notranjost: neque mihi cornea fibra est Pers. = nisem tako brezčuten, terrae fibras omnes persequimur Plin. „osrčje“.
  • glace [glas] féminin led; glazura; sladkorni obliv; ogledalo; (debela) šipa; okno (pri kočiji); pega (v dragem kamnu); figuré hladnost (čustev), ledenost; sladoled, ledena krema

    de glace (figuré) leden, mrzel, hladen
    glaces (accumulées) led v skladih, nagrmaden led
    glace artificielle umeten led
    glace biseautée, taillée brušeno ogledalo
    glace au chocolat, au citron, à la fraise, à la framboise, à la vanille čokoladni, citronov, jagodni, malinov, vanilijev sladoled
    glaces dérivantes, flottantes plavajoče ledene plošče
    glaces descendantes pogrezljivo (stransko) okno (pri limuzini)
    glace incassable nerazdrobljivo zrcalo
    glace à main ročno zrcalo
    glace panachée mešan sladoled
    glace pare-bise vetrobransko steklo
    glace de poche žepno ogledalo
    glaces polaires polarni led
    glace quadrillée (technique) raster
    glace d'une vitrine debela šipa izložbenega okna
    banc masculin de glace debela plast, plošča ledu v morju
    champ masculin de glace ledeno polje
    couche féminin de glace plast ledu
    fabrication féminin de glaces izdelovanje ogledal
    fleurs féminin pluriel de glace ledene rože (na oknu)
    machine féminin à glace stroj za izdelovanje ledu
    mer féminin de glace ledeno morje
    montagne féminin de glace ledena gora
    polisseur masculin de glace brusilec ogledal
    pris dans les glaces zamrznjen (v ledu)
    être de glace, avoir un cœur de glace (figuré) biti brezčuten
    fendre, rompre la glace (figuré) prebiti led
    se regarder, se voir dans la glace pogledati se, videti se v zrcalu
  • macigno m

    1. miner. peščenjak

    2. ekst. kamen, skala:
    duro come un macigno pren. trmast kot mula
    cuor di macigno pren. brezčuten
  • marbre [marbr] masculin marmor, marmorna plošča (kip, plastika, spomenik, steber); frnikola, nika; tiskarska miza

    de marbre iz marmorja, figuré hladen
    marbre artificiel umetni marmor
    marbre feint fingiran marmor
    marbre statuaire kiparski marmor
    froid comme le marbre, comme un marbre mrzel, hladen kot marmor, brezčuten, brezsrčen
    carrière féminin de marbre kamnolom marmorja
    plaque féminin, statue féminin de marbre plošča, kip iz marmorja
    tourneur masculin de marbre brusač marmorja
    être, rester de marbre biti, ostati brezčuten
    être, rester sur le marbre (typographie) biti, ostati postavljen v stavku
    livre masculin sur le marbre (typographie) za tisk pripravljena knjiga
  • marmo m

    1. miner. marmor:
    bianco come il marmo snežno bel; pren. bel kot krpa
    duro come il marmo pren. trd kot kamen, brezčuten
    avere un cuore di marmo pren. imeti kamen namesto srca
    scolpire qcs. su marmo pustiti o nečem trajno sled

    2. umet. kiparsko delo (v marmorju); knjižno plošča, grob

    3. marmornata okrasna plošča
  • mŕtev dead; (umrli, rajni) deceased, late

    mŕtvi pl the dead; (brez življenja) lifeless, inanimate, inert; (brezčuten) insensible, benumbed, hardened (za against); (ugasel) extinct; past; (neproduktiven) idle
    na pol mŕtev half-dead
    mŕtev kot hlod stone dead, as dead as a doornail, dead as mutton
    bolj mŕtev kot živ more dead than alive; more than half-dead
    ves mŕtev na kaj dead keen on something, crazy about something, pogovorno into something
    že davno mŕtev dead and gone
    stoj, ali pa si mŕtev! stop, or you're a dead man!
    mŕtev jezik dead language
    mŕtva barva dull (ali lifeless) colour
    mŕtev kapital unemployed (ali frozen) capital
    mŕtva kopriva dead nettle
    Mrtvo morje the Dead Sea
    mŕtva sezona dead (ali off) season
    mŕtva tišina dead silence
    mŕtva oseba the deceased, dead person; vojska casualty
    mŕtev tir dead-end siding
    mŕtev kót dead ground, shielded angle, blind spot
    mŕtva veja dead branch
    mŕtva teža dead weight
    mŕtva straža vojska forlorn hope
    mŕtev prostor dead area
    mŕtva točka tehnika dead centre, dead point, (figurativno) deadlock, standstill
    mŕtev tek tehnika lost motion, šport dead heat
    kraljestvo mrtvih kingdom (ali realm) of the dead
    sežig(anje) mrtvih cremation, incineration
    smo na mŕtvi točki (figurativno) we are at a standstill
    stvar je prišla na mŕtvo točko it came to a deadlock
    pogajanja so prišla na mŕtvo točko the negotiations have come to a deadlock (ali to a dead end, to a standstill)
    denar mu leži mŕtev v blagajni his money lies dead in a safe
    biti ves mŕtev na kaj to be mad (ali crazy) about something, to be dead (ali mad) keen on something
    delati se mrtvega to feign death, to sham dead
    pretepsti do mŕtvega to beat black and blue
    proglasiti za mŕtvega to declare someone dead, to officially pronounce someone dead
    zbuditi (vstati) od mrtvih to raise (to rise) from the dead
    zgruditi se mŕtev to drop dead, to die in one's boots, ZDA to die in one's tracks
  • mur [mür] masculin zid; stena; pluriel mesto, del mesta med obzidjem

    dans nos murs v (našem) mestu, tu; v naše mesto
    au pied du mur (figuré) v slepi ulici, v zagati
    mur d'appui, de parapet prsobran
    mur d'assaut (sport) plezalna stena
    le mur de l'Atlantique, de Berlin Atlantski, berlinski zid
    mur de cloison vmesna stena, prestenek
    mur de clôture ograjni zid
    mur d'enceinte mestno obzidje
    mur de face čelna stran (zgradbe)
    Mur des Lamentations zid žalovanja (v Jeruzalemu)
    mur mitoyen, coupe feu požarni zid
    mur orbe slepa stena
    mur de séparation ločilni zid
    mur du son, mur sonique (aéronautique) zvočni zid
    cet homme est un mur ta človek je nepopustljiv, brezčuten
    se cogner, se heurter à un mur zadeti ob zid, naleteti na nepremostljivo oviro
    les murs ont des oreilles stene, zidovi imajo ušesa (lahko nas kdo sliši, govorimo po tihem!)
    coller, mettre quelqu'un au mur postaviti koga ob zid, ustreliti ga
    (se) donner de la tête contre le mur (figuré) riniti z glavo skozi zid
    être le dos au mur ne môči zbežati
    mettre quelqu'un au pied du mur (figuré) ugnati koga (v kozji rog)
    sauter, faire le mur (figuré) iti ven brez dovoljenja (vojaki, učenci v internatu)
  • privado zaupen; oseben, zaseben, privaten; ameriška španščina omamljen, onesveščen

    privado de los sentidos omamljen, nezaveden, brezčuten
    en privado zasebno, med seboj, natihoma
    asunto privado zasebna stvar
    estar privado de noticias biti brez vesti (obvestil)
  • roc [rɔk] masculin skala, skalovje

    roc dur, ferme, insensible comme un roc trd, trden, brezčuten kot kamen
    bâtir sur le roc (z)graditi na skali, figuré napraviti nekaj solidnega, trajnega
  • rougir [ružir] verbe transitif pordečiti; razbeliti (železo); pomešati (vodo) z rdečim vinom; verbe intransitif postati rdeč, pordeti, zardeti (de od); sramovati se

    rougir ses mains de sang (figuré) imeti krvave roke, zagrešiti umor, zločin
    rougir son eau zmešati si vodo z nekoliko rdečega vina
    rougir de honte, de colère, de plaisir zardeti od sramu, jeze, ugodja
    rougir jusqu'aux yeux, jusqu'au blanc des yeux, jusqu'aux oreilles zardeti do ušes
    je rougis de lui sram me je zanj
    je n'ai pas à rougir de cela tega me ni treba biti sram
    ne plus rougir de rien postati brezčuten za grajo, biti nesramen
    elle devrait rougir de sa mauvaise conduite sram bi jo moralo biti njenega vedenja
    faire rougir quelqu'un spraviti koga v zadrego (tako da zardi)
    rougir et peler après un coup de soleil postati rdeč in luščiti se po sončarici
  • sourciller [sursije] verbe intransitif namrščiti obrvi

    sans sourciller ne da bi z očesom trenil
    ne pas sourciller ostati brezčuten, ravnodušen, hladnokrven
    écouter des reproches sans sourciller ravnodušno poslušati očitke
  • ἀν-άλγητος 2 (ἀλγέω) 1. brezčuten, trd(osrčen), neusmiljen. 2. brez bolečin, brezbolesten.