Franja

anilínski (-a -o) adj. di anilina; all'anilina:
anilinsko barvilo colore all'anilina
anilinsko črnilo nero d'anilina

Appius -iī, m Apij, in Appia -ae, f Apija, predimek, poseb. članov Klavdijevega rodu (gl. Claudius): Forum Appiī Apijev trg, trg ob Apijevi cesti v Laciju: Ci. ep. — Od tod

1. adj.
a) Appius 3 Apijev, apijski. Poseb.: via Appia Ci., L., tudi Appiae limes L. in (pesn.) via Appi H. ali samo Appia Ci. ep., L., H., O. idr. Apijeva cesta, vélika (vojaška) cesta, ki jo je l. 312 speljal cenzor Apij Klavdij Slepi od Kapenskih vrat (porta Capēna) v Rimu naravnost do Teracine in od tod do Kapue (Capua); v času ces. Trajana so jo podaljšali do Brundizija; aqua Appia Front. Apijev vodovod, ki ga je napravil isti cenzor Apij (prim. L. IX, 29).
b) Appiānus 3 Apijev, apijski: libido L. decemvira Apija Klavdija, māla Plin.; subst. Appiānum -i, n Apijevo zelenilo, zeleno barvilo slabe vrste: Plin.

2. subst.
a) Appias -adis, f Apijevka, apijska boginja, α) kip Nimfe pri vodometu Apijevega vodovoda na Julijevem trgu (forum Iulii): O.; pl. Appiadēs deae kipi Nimf pri Venerinem svetišču nedaleč od omenjenega vodometa: O., Plin. β) vzdevek, ki ga je Minervi nadel Ciceron, ko se je laskal Apiju Klavdiju Lepemu: Ci. ep.
b) Appietās -ātis, f „apijevstvo“ = staro plemstvo Apijeve rodbine, besedo je ustvaril Ciceron, ko se je laskal Apiju: Ci. ep.

ātrāmentum -ī, n (iz āter, *ātrāre črniti) črnilo =

1. črna tekočina, črn sok: Pl., Plin., atr. sepiae Ci. ali sepiarum Cels.

2. za poseb. namene pripravljeno črnilo =
a) črnilo za pisanje: Ca. fr., Petr., calamo et atramento temperato rem agere Ci. ep., tractata atramenta notam remittunt H. črnilo pušča packe, atr. librarium Vitr., Plin. = atr. scriptoris Vulg.
b) bakrova galica (bakrov sulfid), vitriol, vitriolova voda (žveplovo barvilo, s katerim čevljarji črnijo usnje): atr. sutorium Cels., Plin., sutorio atramento absolutus putatur Ci. ep. (o Karbonu, ki je pil galico in se tako sam usmrtil).
c) slikarska ali pleskarska črna barva, pokost, lak (pripravljen iz čistega oglja): Vitr., atramento notare aliquid, atramento duas lineas ducere Cels., opera atramento illinere Plin., atr. Indicum Plin. indijsko (kitajsko) črnilo, tuš; poseb. atr. tectorium (s klejem pomešano) črnilo za pleskanje sten: Plin., pri Vitr. se imenuje samo atramentum.

azul moder (barva)

azul m modrina, modra barva
azul añil indijsko modro barvilo
azul celeste nebesna modrina
azul ultramarino ultramarin (modra barva)

bróč botanika madder

bróčevo barvilo madder

brou [bru] masculin (zelena) orehova lupina

brou de noix rjavo mizarsko barvilo; žganje iz orehovih lupin

caeruleus (pesn. caerulus) 3 (iz *caeluleus, *caelulus: caelum sinji kakor nebo) moder (označuje vse barvne odtenke od barve sinjega neba do barve črne noči)

1. o nebu sinji, moder, modrikast, svetlo moder, modro siv: caeli caerula templa Enn. ap. Ci. ali caerula caeli templa Enn. ap. Varr.; od tod subst. caerula -ōrum, n modrina: caerula caeli O. ali samo caerula Lucr. modrina neba, caerula mundi Lucr., caerula coma Tmoli O. (ker so gore v daljavi videti sinje), caeruleae bigae V.

2. o morju, vodi in sploh o vsem, kar je v zvezi z njima moder, sinji, modro zelen, temno moder: mare Ci. fr., Sen. tr., aequora caerula Cat., pontus caeruleus V., Cat., caeruleus amnis Tib., Thybris V., glacies V., aqua, lympha, gurges, guttae O., aquae Sen. ph., vada V., campi, viae Pl.; pesn.: cymba, navis V., puppis O., ratis Pr.; od tod tudi o vodnih božanstvih: deus (= Neptunus) O., di caerulei O., mater caerula H. ali caerula mater O. (sc. Achillis = Thetis), caeruleus (Iovis) frater (= Neptunus) O., grex Nereidum Sen. tr.; Caeruleus fons Modri (Sinji) vrelec, vodovod v Rimu: Plin., Suet.; subst. caerula -ōrum, n morska modrina, sinje morje: caerula verrunt V., fluctu spumabant caerula V.

3. višnjev, slivast, temno moder, zamolklo moder, pomodrel: caerulei oculi Ci., T., c. lumina Germani Iuv., caerulea pubes (Germaniae) H. ali caerulei Britanni Mart. modrooka -i, caeruleus color C., V., Vitr., Cels., Plin. iun., draco, serpens O., fascia Cu., flosculi Ap. Od tod subst. caeruleum -ī, n jeklena modrina kot barva in modro barvilo: Vitr., Plin.

4. modro zelen, zelenkast: prata Enn., olearum caerula plaga Lucr., caerula Palladis arbor (= oljka) O., quercus O., cacumis Pr.; subst. caerula -ōrum, n modro zelena ravan: campi Enn. ap. Macr.

5. črno moder, temen, črn: stant manibus arae caeruleis maestae vittis V., caeruleosque immplexae crinibus anguīs Eumenides V., caerulei equi (Plutonis) O., puppis (Charontis) V., caerulea nubes Ci. (Arat.) ali caerula nubes V., nox caerula, caerulea (noctis) umbra Stat., caerulei Boreae horror Val. Fl., caerulei panis frusta Iuv.

callithrix (callitrix) -t(h)ricis, f (gr. καλλίϑριξ lepolasa) kalitriha,

1. rastl., iz katere so pripravljali barvilo za lase: Plin.

2. neka vrsta etiopskih opic: Plin.

colouring [kʌ́ləriŋ] samostalnik
barvanje, kolorit; polt, celoten videz
figurativno varljivost

colouring matter barvilo

crētula -ae, f (demin. crēta) bela pečatna glina (prst); kot barvilo: Plin.; Grki so jo uporabljali za pečatenje, od tod met. = pečat: signum iste animadvertit in cretula Ci.

crocum -ī, n in crocus -ī, m (gr. κρόκον, κρόκος)

1. božur, rumenec, žafran, rastl. kot začimba in zdravilo: Lucr., S. fr., Col., Plin. idr., pascuntur casiamque crocumque rubentem V., nemus, ubi crocum gignitur Cu.; pl. croci: Iuv., Arn., redolent murraeque crocique O., ipsa crocos tenues … legit O. Pooseb. Crocos ali Crocus -ī, m Krok, mladenič, ki se je s svojo ljubico Smilako (σμῖλαξ slak) spremenil v žafranovo steblo: O. (z acc. Crocon), Plin. Iz žafrana so starodavniki pripravljali neko zlato rumeno dišavo, žafranovo olje ali žafranov cvet in neko rumeno barvilo, žafranovo rumenilo; od tod crocus

2. met.
a) žafranova voda, žafranovo olje, žafranov cvet, s katerim so mešali mazila, škropili triklinije velikašev in ceste, poseb. pa gledališke odre: Lucr., S. fr., Sen. ph., nec fuerant liquido pulpita rubra croco O., pulpita sollemnes non oluere crocos Pr.; pesn.: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. ali sme stopati prek odra, dehtečega od žafranove vode in cvetlic.
b) žafranovo rumenilo, žafranova barva: vestis picta croco V.
c) pl. croci rumenkaste prašnične niti cvetlic: flos … nullo odore nec crocis intus Plin., stantibus in medio crocis Plin.

Opomba: Crocus kot fem. le pri Ap.

čimžn|i (-a, -o) tehnika Beiz- (tisk der Beizdruck, sredstvo das Beizmittel, barvilo der Beizenfarbstoff)

delfinidin samostalnik
kemija (naravno barvilo) ▸ delfinidin

fūco -āre -āvī -ātum (fucus1)

1. barvati, pleskati: vellera … hyali saturo fucata colore V. pobarvana s temnim zelenilom steklene barve, f. vellus Sil., fucatae vestes T., fucatae colore tabulae T. prebeljene; occ. (lica, kožo) ličiti, lepotičiti: color stercore fucatus crocodili H. barvilo, pripravljeno iz krokodilovega blata, f. oculos circumducto nigrore Cypr.

2. (po)rdečiti, rdeče (po)barvati, škrlatno (po)barvati: Assyrio fucatur lana veneno V., ephippia fucata Ap., ministri fucandae purpurae Amm. pomočniki v barvalnici s škrlatom (bagrilnici), pomočniki pri barvanju s škrlatom (bagrniki); occ. (lica, telo) rdeče barvati, lepotičiti: est aliis (puellis) fucandi cura coloris O., formam fucata … Cleopatra Lucan., f. corpora Q.

3. klas. le metaf. „olepšati“ = popačiti, ponarediti, večinoma v pt. pf.: fucatus candor et rubor Ci. ponarejeno belo in rdeče barvilo, fucatus nitor Ci., isdem ineptiis fucata sunt illa omnia Ci., fucata a sinceris secernere Ci., signa probitatis non fucata forensi specie Ci., lepido quae sunt fucata sonore Lucr., unum quodque genus (dicendi) … cum fucatur atque praelinitur, fit praestigiosum Gell., versus Homeri fucatior Gell., si veritas fucata mendacio est Lact. Adv. v komp. fūcātius: Aus.

īnfector -ōris, m (īnficere) barvar: Ci. ep., Sen. ph., crocatorius Pl., infectores lanarum Plin.; atrib.: inf. sucus Plin. barvilo.

kadn|i (-a, -o) Wannen-, Trog-, ➞ → kad
kadno barvilo der Küpenfarbstoff
tehnika kadna peč der Wannenofen, die Glasschmelzwanne

klorofil samostalnik
botanika (rastlinsko barvilo) ▸ klorofill

kŕven de sang, sanguin

krvno barvilo hémoglobine ženski spol
krvni davek impôt moški spol (ali tribut moški spol) du sang
krvno maščevanje vendetta ženski spol
krvni obtok circulation ženski spol du sang (ali sanguine)
krvni pritisk pression ženski spol (ali tension ženski spol) artérielle, familiarno tension ženski spol
krvna skupina groupe moški spol sanguin
krvna slika (medicina) hémogramme moški spol
krvno sorodstvo consanguinité ženski spol
krvni strdek caillot moški spol (sanguin)
krvno telesce, krvnička globule moški spol du sang (ali sanguin)
rdeče krvno telesce globule rouge du sang, érythrocyte moški spol, hématie ženski spol
belo krvno telesce globule blanc, leucocyte moški spol

kŕven (-vna -o) adj. di, del sangue, sanguigno:
med. krvna preiskava analisi del sangue
anat. krvna žila vena
krvni sorodnik consanguineo
fiziol. krvno barvilo emoglobina
krvno maščevanje vendetta di sangue
krvna plazma plasma sanguigno
fiziol. krvna ploščica piastrina
krvna skupina gruppo sanguigno
krvna slika quadro ematologico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. krvni davek tributo di sangue
fiziol. krvni obtok circolazione del sangue
med. krvni pritisk pressione sanguigna
fiziol. krvni serum siero
med. krvni sladkor zucchero
krvni strdek embolo, trombo
belo, rdeče krvno telesce globulo bianco, leucocita; globulo rosso, eritrocita
hist. krvna odkupnina guidrigildo
med. krvni test (pri revmatoidnem artritisu) reumatest
jur. krvno sorodstvo consanguineità

lakmus samostalnik
1. kemija (barvilo) ▸ lakmusz
2. (preizkus; test) ▸ lakmuszpapír
Javnomnenjske raziskave so sicer pomembna kompetitivna sestavina političnih spopadov in nujni lakmus za vladanje, vendar je treba biti pri njih previden. ▸ Bár a közvélemény-kutatások a politikai küzdelmek fontos kompetitív tényezői és a kormányzás elengedhetetlen lakmuszpapírjai, óvatosan kell kezelni őket.