Franja

anima -ae, f (prim. animus)

1. sapa, veter: anima reviviscit Varr. ap. Non., aurarum leves animae Lucr., impellunt animae lintea Thraciae H., quantum ignes animaeque (namreč Vulkanovega meha) valent V.; occ.
a) zrak: aqua, terra, anima, sol Varr., tenuis an. Ci., (animus) si anima est, fortasse dissipabitur Ci., magnum per inane coacta semina terrarumque animaeque marisque... et liquidi simul ignis V., tudi kje zaprti zrak: Phrygios per ossa cantus liquida canit animā Varr. ap. Non., plena animae vesicula parva saepe ita dat sonitum displosa repente Lucr., motione vero vectium vehementiore spiritus... influit et replet anima canales Vitr.
b) sapa = dih, dihanje: animam recipe Ter. odsopi, oddahni si, animam comprimere Ter. ali continere Cl. ali tenere O. sapo zadrž(ev)ati, animam ducere Ci. ali trahere Plin., qui non modo animum integrum, sed ne animam quidem puram conservare potuisset Ci., animā interclusā exspirare L., interclusā animā creditus est mortalitatem explevisse T. ker mu je sapa zastala; angues inspirant graves animas O. strupen dih, vipeream spirans animam V. gadjo (strupeno) besnost, anima foetida ali redolens Kom., Sen. rh. smrdeča (zoprna) sapa, anima deficit Cels. človek omedli, animae gravitas Plin. težko dihanje; pesn. = duh, vonj: anima amphorae Ph. vinski duh.

2. (dih kot znamenje ali bistvo življenja =) duša, življenjska moč, življenje (anima je počelo fizičnega, animus umskega, duševnega življenja): Lucr., S., Cu. idr., sapimus animo, fruimur animā; sine animo anima est debilis Acc. ap. Non., neque in homine inesse animum vel animam nec in bestia Ci. breztelesna... telesna duša; prvotni pomen „sapa“, „dih“ se kaže v evfem. zvezah, kakršne so npr.: animam efflare Ci. ali exhalare, exspirare O. ali emittere N. = dušo izdihniti, pustiti, animam edere Ci. ali dare V. ali effundere, finire O. ali deponere N. = umreti, animam agere Ci., L. idr. dušo puščati, umirati; abstr.: animā se privare Enn., anima corpus liquit Acc. fr., animam relinquam potius Ter., alterum anima reliquit N., animam abstulit hosti V., quin animam eripis? O., animam ducere L. medleti, giniti, animam trahere L., T. životariti, dum anima est Ci. dokler diha (živi); pesn. = kri (v kateri je življenje): purpuream vomit ille animam V. škrlatni sok življenja; preg.: animam debere Ter. življenje dolgovati (o zelo zadolženih).

3. occ.
a) duša umrlega, večinoma v pl. duše umrlih, duhovi, sence, mani: animamque sepulcro condimus V., cineres animaeque paternae V., tu pias laetis animas reponis sedibus H. (o Merkurju), cruor in fossam confusus, ut inde manes elicerent, animas responsa daturas H., indefletaeque vagantur natarum matrumque animae O., nigrantisque domos animarum intrasse silentium Pr.
b) met. bitje, ki ima dušo, živo bitje: ova parire solet genus pennis condecoratum, non animam Enn. ap. Varr., hi fibris animaque litant Stat., animae rationis expertes Lact.; od tod o umnih živih bitjih kot ljubkovalna ali grajalna beseda = dušica, duša: vos, meae carissimae animae Ci. ep., egregias animas... decorate supremis muneribus V., Plotius et Varius... Vergiliusque..., animae, quales neque candidiores terra tulit neque... H., imbelles animae Lucan. mevžaste duše, bebe, vos Treviri et ceterae servientium animae T. suženjske duše.

4. (redko = animus) duh, um, miselnost: anima rationis consiliique particeps Ci., ingenii facinora sicut anima immortalia sunt S., morte carent animae O.

Opomba: Arh. gen. sg. animāī: Enn., Lucr.; dat. in abl. pl. pravilno animis, pri poznih piscih, poseb. pri Eccl. tudi animābus.

animal¹ [ǽniməl] samostalnik
žival, živo bitje
figurativno poživinjenec, -nka

animal [animal] masculin živo bitje; žival; figuré tepec, teslo, neotesanec

animal domestique, sauvage, expérimental domača, divja, poskusna žival
animal de boucherie žival za zakol
animal de trait vprežna žival
animal à sang chaud, froid toplo-, mrzlokrvna žival
espèce d'animal! neroda!
rien à faire avec cet animal-là! nič se ne da napraviti s tem teslom!
Société féminin protectrice des animaux Društvo za zaščito živali

animale

A) agg.

1. knjižno duševen

2. živalski:
regno animale živalski svet, živalstvo
gli istinti animali živalski nagoni

B) m

1. živo bitje:
animale ragionevole razumno bitje, človek

2. žival:
animale domestico domača žival
animale selvatico divja žival
animale feroce zver

3. pren. žival; grobijan, prostak, ignorant:
sei un perfetto animale! prostak si, da ti ni para!

animālis -e (anima)

1. zračen: natura animantis vel terrena vel ignea vel animalis Ci.

2.
a) act. oživljajoč (oživljiv), životvoren, življenjski (naspr. inanimus, inanimālis): intellegentia Ci. duševna življenjska moč, duševna vitalnost, ducere cibum animalem Ci. dihati, a. spiritus Vitr., Plin. oživljajoči duh, življenjski duh, življenjske moči; subst. neutr.: omnia constant... ex animali et inanimali Tert.; v pl. animālia Ap., Tert.
b) pass. z dušo obdarjen, ki ima dušo, živ: quadrupes inanima cum animali sono Pac. ap. Ci., exemplum Ci. živi izvirnik, corpora Lucr., res animales Q., dii animales Labeo ap. Serv. bogovi, ki so nastali iz človeških duš (kot npr. penates, dii viales), hostia animalis Macr., Arn., Serv. žrtev, od katere se je bogovom darovala le duša (življenje), meso pa je bilo namenjeno svečenikom. — Od tod subst.

1. animālis -is, f živo bitje, žival: Ap.

2. animal -ālis, n živo bitje, živa stvar, žival: cum inter inanimum et animal hoc maximum interest, quod animal agit aliquid Ci., quod est animal, motu cietur interiore Ci., profiteri,... hunc mundum animal esse Ci., Charybdis si fuit, animal unum fuit Ci., animal sagax homo Ci., animalia inanimaque omnia rigentia gelu L., sanctius animal deerat, natus homo est O., bipedum solus homo animal gignit Plin.; occ. žival (naspr. homo): multa ab animalium vocibus translata in homines Varr., alia animalia gradiendo, alia serpendo ad pastum accedunt, alia volando, alia nando Ci., ne a muribus aliove animali abstinerent L., animalia noxia Col. mrčes; od tod pren. slabš. o človeku: funestum illud animal Ci. zver(ina), divjak. — Adv. animāliter (po) živalsko (naspr. spiritualiter): Eccl., vivere Aug.

animātiō -ōnis, f (animāre)

1. oživljanje: divina Ci.; oživljajoča moč: arboris Tert.; met. živo bitje: divinae animationis maxime speciem faciebat ex igne Ci.

2. pren.
a) radostna vnetost: It.
b) strastni nemir, strastno razvnetje, nejevolja: Eccl.

animō -āre -āvī -ātum

I. (iz anima)

1. puhati kaj, pihati na kaj, piskati na kaj: deos tibias uno spiritu Ap., bucinarum tortūs intestinis et domesticis flatibus Arn.

2. čemu dušo da(ja)ti, oživiti (oživljati) kaj: quae (corpora individua)... formare, figurare, colorare, animare non possent Ci., animantur ova Col., animantur semina genitalibus locis iniecta Col., quod (semen) deinde tempore ipso animatur corporaturque Plin.; pesn.: quas (guttas) humus exceptas varios animavit in angues O. je... oživila (= spremenila) v razne kače; pren. oživiti (oživljati) = (o)krepčati, sveže ohraniti (ohranjati): aliquem cibo potuque Hyg., quercūs florem Plin.; pesn. pren.: si quid Apellei gaudent animasse colores Stat., pestiferas ad crimina taxos Cl. vžgati, užariti.

— II. (iz animus)

1. vdihniti (vdihavati) komu kako voljo, kak sklep, od tod v pass. = odločiti se, skleniti; z ad: ut ad moriendi desiderium ultro animaretur maiestate promissi Macr.; z inf.: ut hortatu vestro... animetur aperire Macr.

2. navda(ja)ti koga s kakim čustvom, (o)bodriti, (o)srčiti, (o)hrabriti: utcumque temperatus sit aër, ita pueros orientes animari atque formari (censent) Ci., (Mattiaci) ipso adhuc terrae suae solo et caelo acrius animantur T., animari ope, copiis Cod. Th. — Od tod

I. adj. pt. pr. animāns -antis (gen. pl. pesn. in v pozni lat. tudi animantum) „dihajoč“, živeč, živ: animans est mundus composque rationis Ci., a. imagines Ci., a. machina Col. (o človeškem in živalskem telesu); subst. animāns -antis, m f n živa stvar, živo bitje (= človek, žival in sprva tudi rastlina, pozneje navadno le = človek ali žival); kot masc.: alius animans Ci., animantes, quos elatis Ci., hic stilus haud petet quemquam animantem H. človeka; kot fem.: Plin., Gell., quaevis animans Lucr., animantium aliae coriis tectae, aliae villis vestitae Ci.; kot neutr. le v pl.: animantia omnia Ci., ad gignenda animantia Ci., pestifera animantia Plin.

— II. adj. pt. pf. animātus 3

1.
a) sapat (sapovit): avi et atavi nostri... optume animati erant Varr. ap. Non.
b) oživljen, živ: Lucr., stellae divinis mentibus animatae Ci., anteponantur... animata inanimis Ci., ut dicam corpora omnia aut animata esse aut inanima Sen. ph.; pren.: animata saxa Orpheis modis Cl.; (o rastl.) svež ohranjen: spartum Plin., toda animatum nasturtii semen Marc. vzklilo seme.

2. kako misleč, kakega mišljenja (duha), kake misli, kake volje; abs.: insulas bene animatas confirmavit N. dobromiselne, qui quamquam adflictus luctu non adest, tamen sic animati esse debetis, ut si adesset Ci., male a. Gell. zlovoljen.; s praep.: quemadmodum in se quisque, sic in amicum sit animatus Ci., quemadmodum Locrenses in vos animati sint L., Caepio, qui in Augusti necem fuerat animatus Macr. ki je nameraval (ki je bil pripravljen)usmrtiti Avgusta, ut fueris animatus erga suom gnatum Pl., videbaturque erga nostros ἥρωαςita fore, ut nos vellemus, animatos Ci. ep., exercitus male animatus erga principem Suet. cesarju zlohotno, ut, quomodo circa se animati essent, cognoscerent Iust.; z ACI, s samim inf., z ut: Pl.; pogumen, srčen, bojevit: milites armati atque animati probe Pl., socii infirme animati Ci. malo pogumni, pariter a. Lucr.

aura [ora] féminin atmosfera, ki obkroža (ali se zdi, da obkroža) neko bitje; figuré okolje, atmosfera; médecine (pred)občutek

breather [bri:ðə] samostalnik
živo bitje; dihalna vaja; respirator; naporna vaja
figurativno počivališče

bruto

A) agg.

1. živalski, nerazumen:
istinto bruto živalski nagon

2. grob, surov, neobdelan, gol:
i fatti bruti gola, kruta dejstva

3. surov, nasilen, okruten, brutalen:
forza bruta surova sila

B) m

1. nerazumno bitje

2. brutalnež, nasilnež; perverznež, manijak:
la povera ragazza è stata assassinata da un bruto ubogo dekle je umoril manijak

congénère [kɔ̃ženɛr] adjectif istoroden, istovrsten; soroden; masculin istorodno, istovrstno bitje ali rastlina

lui et ses congénères on in njemu enaki

díka ž
1. kras, ponos, slava, čast: Cankar je dika naše književnosti
2. ljubica, ljubček, ljubljeno bitje: oj zbogom, diko, ja idem
3. biti, služiti na -u biti v ponos

drȅkavac -āvca m, drékavac -āvca m
1. slabš. kričač, vpijat; nije narod zaslužio sudbinu koju ste mu vi politički -i i varalice dosudili
2. etn. bajeslovno bitje, ki ponoči kriči in plaši otroke
3. zool. vriskač

džȉn m, džȋn m (t. džin, ar.) velikan, nadnaravno bitje (po muslimanski veri): tijelom bješe džin a duhom kepec

èškerica ž, m (t. ešekari) telesno slabo razvito bitje, kržljavec, kržljavka

existant, e [ɛgzistɑ̃, t] adjectif obstoječ; (ki je) v veljavi; realen; masculin živo bitje; commerce premoženje, zaloga podjetja

règlement masculin existant odredba v veljavi
majorer les tarifs existants povečati sedanje tarife
tenir compte des faits existants računati z obstoječimi dejstvi, z realnostjo

Fabelgeschöpf, das, mitološko/bajeslovno/pravljično bitje

Fabelwesen, das, mitološko/bajeslovno/pravljično bitje

fairy¹ [fɛ́əri] samostalnik
vila, škrat, pravljično bitje
sleng homoseksualec

golpe moški spol udarec, sunek; nesreča, nezgoda; požirek; naval, priliv; bitje žile; namera

golpe de agua ploha, naliv
golpe de Estado državni prevrat, puč
golpe de fortuna srečen slučaj
golpe de gente naval ljudi, gneča
golpe de gracia poslednji smrtni udarec
golpe de sol sončarica
golpe de tos napad kašlja
golpe de viento sunek (piš) vetra
al primer golpe de vista na prvi pogled
a golpe seguro prav gotovo, zanesljivo
un buen golpe de patatas kup krompirja
de golpe nenadoma
de un golpe hkrati, obenem; nenadoma
de golpe y porrazo kar nenadoma, kot bi trenil, nepričakovano
dar golpe napraviti velik vtis, zbuditi veliko pozornost
ha errado el golpe spodletelo mu je
hacer un buen golpe napraviti dobro kupčijo
parar el golpe odbiti (parirati) udarec
si sale bien el golpe če stvar uspe
golpes del destino udarci usode
a golpes sunkoma, s prekinitvami, tu pa tam
dar de golpes a alg. pretepsti koga
darse golpes de pecho na prsi se biti (v kesanju)