Franja

Zadetki iskanja

  • on2 [ɔn] prislov

    1.
    (tudi v zvezi z glagoli) na (to have a coat on biti oblečen v plašč, imeti plašč na sebi; to screw on priviti na kaj)

    2.
    (tudi v zvezi z glagoli) naprej, dalje (to talk on naprej govoriti; and so on in tako dalje)

    3.

    Razno:

    on and on kar naprej
    on and off tu in tam, včasih
    from today on od danes naprej
    the brakes are on zavore so pritegnjene
    on with the show! naprej s programom!
    to be on biti prižgan (luč, radio), odprt (voda), na programu (igra), v teku (borba)
    ameriško, sleng to be on to spoznati koga ali kaj do dna, dobro poznati
    to go on nadaljevati
    sleng a bit on okajen
    to get on in years starati se
    to put on one's clothes (shoes, hat) obleči se (obuti se, pokriti se)
  • once1 [wans] prislov
    enkrat, nekoč, svojčas

    once and again, once or twice od časa do časa, ponovno
    once again, once more še enkrat
    once a day enkrat na dan
    once (and) for all enkrat za vselej
    pogovorno once in a blue moon zelo redko
    once bit twice shy kdor se enkrat opeče, ne bo več poskušal; izkušnja te nauči previdnosti
    not once niti enkrat, nikoli
    once (upon a time) nekoč
    once in a while (ali way) tu in tam, včasih, redko
    once and away enkrat za vselej; včasih
    all at once nenadoma, istočasno
    at once takoj
    more than once večkrat
  • pámet (um) intellect, intelligence, sense, brains pl, wits pl; (duh) reason, mind; prudence; mother wit; (razumevanje) understanding; (spomin) memory; pogovorno gumption

    na pámet by heart
    zdrava pámet common sense, sanity
    si ob pámet? are you out of your senses?, have you lost your wits?
    ali si pri pámeti? are you in your right mind?
    sem pri kraju s svojo pámetjo I am at my wit's end
    bodi no pri pámeti! be sensible!, be reasonable!, have a bit of common sense!
    on ni pri pravi pámeti he is not in his right mind, he is out of his mind
    nisem bil pri pravi pámeti I had not my wits about me
    on je počasne pámeti he is slow-witted, pogovorno he is slow on the uptake
    ona je kratke pámeti she is rather slow (ali dull, slow on the uptake)
    še (vedno) mi je na pámeti... it is still fresh in my mind...
    nima toliko pámeti, da bi (u)videl... he has not the wits to see...
    to se krega s pámetjo it is thoughtless (ali senseless)
    si se s pámetjo skregal? have you taken leave of your senses?
    padlo mi je na pámet it occurred to me, the idea struck me, the thought crossed my mind
    na kraj pámeti mi ne pade, da bi (rekel) far be it from me to (say)
    reči, kar človeku pade na pámet to say whatever comes to mind
    imeti več sreče kot pámeti to have more luck than brains
    izgubiti pámet to go out of one's mind (ali pogovorno off one's rocker); to lose one's mind (ali one's reason)
    to presega mojo pámet this is beyond me, that's over my head, that passes my comprehension
    priti k pámeti to come to one's senses
    kdo, ki je pri pravi pámeti, bi šel...? who in his senses would go...?
    moram ga spraviti k pámeti I must make him see reason (oziroma see sense)
    spraviti koga ob pámet to drive someone out of his mind (ali pogovorno up the wall, round the bend)
    sklicevati se na zdravo pámet to appeal to reason
    (iz)računati na pámet to calculate mentally
    učiti se na pámet to learn by heart, to commit to memory
    znati na pámet to know by heart (ali from memory), (vlogo) to be word-perfect
    ko te bo pámet srečala... when you see reason...
  • pellō -ere, pepulī, pulsum (prim. umbr. arō-peltu = appelito, admoveto)

    1. udarjaje ali porivaje mahniti (mahati), pognati (poganjati), zagnati (zaganjati), odriniti (odrivati), prožiti, sprožiti (sprožati): contis navigia Cu., nerva in fidibus Ci. brenkati, udarjati na strune, manu lyram O. brenkati na liro, classica Tib. dati zatrobiti, sagitta pulsa manu V.; pesn.: Haemon O. stres(a)ti; pren.: longi sermonis initium pepulisti Ci. sprožil si nov, snovno bogat pogovor; tudi = nagnati (naganjati), prignati (priganjati): Iovis sic numina pellunt V.

    2. metaf. ganiti, vznemiriti (vznemirjati), v srce seči (segati) komu, prevze(ma)ti koga: ipsum nullius forma pepulerat captivae L., quod (sc. dictum) cum animos hominum auresque pepulisset Ci., non mediocri curā Scipionis animum pepulit Ci. je vzbudilo Scipionu nemajhne skrbi.

    3. biti, udariti (udarjati) kaj, ob kaj, na kaj: T., terram pede H., Lucr., humum pedibus Cat. teptati, vada remis Cat., fores Ci. (po)trkati na vrata, palus pulsa sonat cantu V. odmeva, puer pulsus Ci. (pre)tepen, s pestmi bit; pesn.: pulsus ramo Pr. zadet; tako tudi volucre pulsus V. = ranjen; pren. zadeti koga kaj, pripetiti, zgoditi se komu kaj: nulla me pepulit insignis iniuria Ci. ep.

    4. pahniti (pehati) od, iz ali s česa, gnati, izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (s)poditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter.,T. idr., aliquem domo, foro, civitate, possessionibus Ci., regno H., Iust., sedibus S., patriā pelli N., pulsus (= exsul) patriā carebat N., exsules pulsi L., p. urbe O., loco L., magistratūs templis Ci., aliquem e foro Ci., ex Galliae finibus C., ab urbe, a sacris, ab agris O., pelli in exsilium Ci., miles pellitur foras Ter.; (o stvareh) odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati), odriniti (odrivati) nazaj, potisniti (potiskati) iz česa: flumen pulsum Cu., flumen natatu Aus., niveo pectore aquam Tib. ali facilis unda pellitur manu Tib. (o plavajočih), p. aquam de agro Plin., calculos e corpore Plin.; occ. kot voj. t.t. (sovražnika) potisniti (potiskati) nazaj, odbiti, zapoditi, zadreviti, pregnati, v beg pognati, poraziti, potolči, premagati: Iust. idr., primo concursu hostes pelluntur atque in fugam coniciuntur C., milites primo congressu pulsi fugatique S., armis perterritus, fugatus, pulsus Ci., primum gradu moverunt hostem, deinde pepulerunt, postremo … avertunt L.; pren.: si animus hominem pepulit Pl. če je duh porazil človeka (kakor kakega sovražnika).

    5. metaf. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), odpoditi, prepoditi: pelle moram O. nehaj se obotavljati, pulso pudore O. brez sramu, tecta, quibus frigorum vis pelleretur Ci. ki naj bi odvračala (pregnala) hud mraz, malorum medicamentorum introitum Plin. preprečiti, preprečevati, nunc vino pellite curas H., famem glande O. (po)tešiti, pulsus corde dolor V., maestitiam ex animis Ci., quo tibi pulsus amor? V. kam je izginila ljubezen?, lacrimas Creusae pelle V. Kreuze ne objokuj več.

    Opomba: Nenavaden plpf. pulserat: Amm.
  • počákati to wait

    počakaj malo! wait a bit!, wait a while!
    ta zadeva lahko počaka this matter can wait! (ali can be left pending)
    kar (ali le) počakaj! (bomo videli, kaj bo) wait and see!
    počákati na priložnost to bide one's time
    počákati na izid to await the outcome
    počakal te bom I'll wait for you
    počakaj, da pridem nazaj! wait till (ali until) I come back
    počákati koga na postaji to meet someone at the station
  • pogúm courage; bravery; heart; pluck, grit

    pogúm! be brave!, take heart!, cheer up!, buck up!
    pogúm pod vplivom alkohola Dutch courage
    potrebno je malce pogúma za to it needs a bit of pluck
    on ima levji pogúm he has the spirit of a lion
    izgubiti pogúm to lose courage
    ne smeš izgubiti pogúma! you must keep up your spirits!
    vzeti komu pogúm to discourage someone, to dishearten someone, to dispirit someone; to daunt someone
    podžigati si pogúm to pluck up courage, to take heart
    pogúm ga je zapustil his courage failed him, he lost heart
    zbrati pogúm to take heart, to pluck (ali to summon, to muster) up one's courage
    zbrati ves svoj pogúm to take one's courage in both hands, to summon up all one's nerve
    zmanjkalo mi je pogúma my heart failed me
    pogúm zmaguje none but the brave deserve the fair
  • pomágati to help, to aid, to assist; to support, to succour, to lend a hand; to be of assistance, to sustain, to relieve, to back up, figurativno to give a hand; (koristiti) to avail, to be of avail, to profit, to be good for, to be of use; (sredstvo, zdravilo) to remedy, to cure, to be efficacious

    pomágati si to find a way (iz težave out of a difficulty)
    sam si pomágati to help oneself, to shift for oneself
    pomágati si brez česa to go without something
    moram si pomágati, kot vem in znam I must shift as well as (ali as best) I can
    moram si pomágati s slovarjem I have to use the dictionary
    pri hoji si pomaga s palico he walks with the help of a stick
    ne si znati pomágati to be at a loss
    ti si znaš pomágati (si iznajdljiv) you are resourceful
    pomágati si medsebojno to aid (ali ta help, to assist) one another (oziroma each other) mutually
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal God helps those who help themselves
    prisiljeni smo, da si pomagamo, kot vemo in znamo we are reduced to expedients
    on si zna pomágati na vse načine he knows all the answers, he's up to all the tricks
    kaj to pomaga? (čemú to?) what is the use of it?
    tu se ne da nič pomágati it can't be helped
    temu je lahkó pomágati this is easily remedied
    kaj pomaga razlagati? what is the use of explaining?
    to nam prav nič ne pomaga that does not help us a bit
    ne vem si več pomágati I am at my wits' end, I do not know what to do
    kaj pomaga to? what is the use of that?, arhaično what will it avail?
    to mi nič ne pomaga that leaves me no better off, I am no better off for it
    kaj ji bo to pomagalo? what good will it do her?
    pomágati komu do česa to help someone to get something
    vam nekoliko pomagam? may I offer you some assistance?
    hočete, da vam pomagam? shall I give you (ali lend you) a hand?
    pomagaj mi, da vstanem! help me up!
    pomagal ji je preko potoka he helped her across the stream
    pomagal sem mu nesti paket I helped him to carry (ali I helped him with) his parcel
    vse skupaj ni nič pomagalo it was all no use
    vse moje pritožbe mi niso nič pomagale all my complaints were useless (ali of no avail)
    tako mi bog pomagaj! so help me God!
    pomagali so mi na noge they helped me up, they helped me back on my feet
    pomágati vdovi in siroti to befriend the widow and the orphan
    to zdravilo mi je pomagalo this medicine has done me good
    komur ni svetovati, temu ni mogoče pomágati he who cannot be advised, cannot be helped; where counsel fails no cure prevails
  • prêmog coal

    prêmog lignit lignite
    mehki prêmog soft coal
    trdi prêmog hard coal
    rjavi prêmog brown (ali vegetable) coal; (antracit) anthracite, hard coal
    smolnat, smolasti prêmog bituminous coal
    nesortiran prêmog ungraded coal
    kopanje, proizvodnja prêmoga coal-mining
    nahajališče prêmoga coalfield
    lopa za prêmog coal shed
    shramba za prêmog coalhole, coal store
    nakladač, nakladalec prêmoga coal-heaver
    ladja, vagon za prevoz prêmoga coaler
    poraba prêmoga consumption of coal, coal consumption
    posoda za prêmog coal scuttle
    parnik na prêmog coal-burner
    rudnik prêmoga coal mine
    skladišče prêmoga coal yard
    trgovec s prêmogom coal merchant
    zaboj za prêmog coal-bin
    naložiti prêmog na ogenj to put coal on the fire
    naložil bom še malo prêmoga I'll just put a bit more coal on
    vzeti, založiti se s prêmogom (o lokomotivi) to take on coal
  • shy1 [šái]

    1. pridevnik (shyly prislov)
    plah, plašen, plašljiv, boječ; zadržan, rezerviran, sumničav, oprezen; (žival, rastlina) kržljav, zaostal; skrit, ki ga je težko najti (kraj)
    pogovorno dvoumen, sumljiv, na slabem glasu
    ameriško, sleng ki je izgubil, brez
    ameriško reven (of z)

    shy of money ameriško, sleng na trdem z denarjem
    I am shy a dollar ameriško, sleng sem ob dolar
    a shy place zloglasen kraj
    this tree is a shy bearer to drevo slabó rodi
    to be shy of s.o. iti komu s pota, izogibati se koga
    to be (to look) shy on (at) z nezaupanjem gledati na
    to be shy of s.th. bati se česa, izmikati se čemu, izogibati se česa
    to be shy of doing s.th. oprezno, z oklevanjem kaj narediti
    once bit twice shy kdor se enkrat opari, še se mrzle vode boji

    2. samostalnik
    plašljivost (konja)

    3. neprehodni glagol
    plašiti se, odskočiti (o konju)
    figurativno umakniti se nazaj, ustrašiti se

    to shy at s.th. bati se česa, oplašiti se, ustrašiti se česa
    to shy off preplašiti
  • sixpenny [síkspəni]

    1. pridevnik
    ki je vreden ali velja 6 penijev
    figurativno cenen, reven

    a sixpenny piece, a sixpenny bit kovanec za 6 penijev

    2. samostalnik
    kovanec za 6 penijev
  • skirt1 [skə:t] samostalnik
    (žensko) krilo, spodnje krilo

    vulgarno skirt, bit of skirt ženska; (često množina) rob, obrobek, krajnik, meja (gozda, mesta)
    the skirt figurativno ženske, ženski spol
    on the skirts of the wood na robu gozda
    on the skirts of London na periferiji Londona
    skirt of beef goveja drobovina
    divided skirt hlačno krilo
    he is still holding on to his mother's skirt figurativno on se še vedno drži matere za krilo
  • steep1 [sti:p]

    1. pridevnik (steeply prislov)
    strm
    figurativno hiter, brz, nagel
    pogovorno pretirano visok (o cenah); neverjeten (zgodba); čezmeren, pretiran, neupravičen, nesramen

    a steep slope strmo pobočje, prepad
    a steep price pretirana cena
    a steep task težavna naloga
    your demand is rather steep vaša zahteva je precej pretirana (nesramna)
    it is a bit steep that he should get all the profit malo prehuda je, da bi on pospravil ves dobiček
    this sounds rather steep to zveni (se sliši) precéj neverjetno

    2. samostalnik
    strmina, strmo pobočje
  • stock1 [stɔk] samostalnik
    trgovina zaloga (blaga), blago; skladišče; inventar
    trgovina glavnica, kapital delniške družbe; osnovni, obratni kapital; fond; premoženje, imetje, gotovina
    množina delnice, državne obveznice, državni vrednostni papirji; (kartanje) talon
    agronomija inventar, živina
    gledališče repertoar, repertoarno gledališče; steber, hlod, klada, opornik, podlaga; gradbeni, stavbni oder
    zgodovina, množina klade (kazen); sramotilni steber
    množina, navtika ladjedelnica, gradbišče za ladje, za jadrnice
    zastarelo štor, panj, hlod, deblo, steblo, cepljeno drevo
    biologija rasa, pleme, rod, poreklo, izvor, družina; jezikovna skupina; orodje; oprema; ročaj, držaj, držalo, ročica, puškino kopito; leseni del orodja, ogrodje pluga; napera, špica na kolesu
    botanika levkoja; surovina; kostna juha
    zastarelo nogavica; tog, trd ovratnik, pokončen (ženski) ovratnik; cilj, tarča
    figurativno bedak, neumnež

    in stock na zalogi, v skladišču
    on the stocks v gradnji, v pripravi, v ustvarjanju
    out of stock ne na zalogi, razprodan
    of noble stock plemiškega rodu
    stock of anchor prečka pri sidru
    stock of anvil klada nakovala
    stock of bit držaj svedra
    stock on hand zaloga blaga
    stocks and stones mrtvi, neživi predmeti; letargične osebe
    bank stock osnovni kapital banke
    dead stock orodje, mrtvi inventar
    fat stock klavna živina
    Government stocks državni vrednostni papirji
    joint stock kapital delniške družbe
    joint-stock company delniška družba
    laughing stock predmet posmehovanja
    live stock (domača) živina, živi inventar (farme)
    lock, stock and barrel figurativno vse, popolnoma
    paper stock odpadki, cunje, iz katerih se dela papir
    preference stock kapital, katerega delnice imajo prednost pri izplačilu dividend
    rolling stock železnica vozni park, vagoni
    sale of stock trgovina razprodaja zaloge
    soup stock osnova juhe (kosti, meso), kostna juha
    to be out of stock biti na koncu z, zelo malo imeti, biti brez
    to be the laughing stock biti v posmeh
    to buy stock kupovati državne vrednostne papirje
    to come of a good stock izhajati iz dobre družine
    to have in stock imeti v zalogi, v skladišču
    he has a great stock of information on je dobro informiran
    to keep in stock imeti v zalogi, držati v rezervi
    to lay in (to take in) a stock of napraviti si zalogo (česa)
    to renew one's stock obnoviti svojo zalogo
    to take stock napraviti inventuro, inventirati, popisati blago in zaloge
    to take stock of pazljivo motriti, opazovati, oceniti
    to take stock in figurativno zanimati se za, ukvarjati se z, pripisovati važnost (čemu)
    to water stock povečati nominalni kapital z izdajanjem delnic brez pokritja
  • sum1 [sʌm] samostalnik
    vsota, suma; znesek; seštevek; rezultat; zgoščenost, skupnost; kratkost; kratek pregled najvažnejših delov česa, resumé, povzetek
    figurativno bitnost, bistvo, jedro
    figurativno, zastarelo vrhunec, višek, najvišja točka (stopnja)

    in sum skupno; (na) kratko, skratka
    sum and substance bit
    lump sum okrogla vsota (za več raznovrstnih dolgovanj); vsota, ki se takoj plača
    a round sum okrogla (lepa, precéjšnja) vsota
    sum total skupna vsota, globalni znesek
    to do sums računati
    he is good at sums on zna dobro računati
  • sup2

    1. samostalnik
    zalogaj, polna usta; požirek, srkljaj

    a sup at the bottle požirek iz steklenice
    a bite and a sup nekaj za jesti in za piti
    neither bite (ali bit) nor sup ne jedače ne pijače

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol (tudi sup off, sup out)
    zaužiti nekaj hrane in pijače; pogoltniti, požirati, srebati, srkati; prigrizniti
    figurativno (temeljito) okusiti, doživeti

    to sup sorrow imeti skrbi, obžalovati, kesati se
    he must have a long spoon that sups with the devil nevarno je z vragom buče saditi
  • še still; yet, as yet

    še ne not yet
    še vedno still
    še nikoli never yet
    še enkrat once more
    še več still more
    še danes this very day
    še do danes, še zdaj this very day, even now
    še nocoj this very night
    še do pred kratkim, do nedavnega until very recently
    še isti dan on the very same day
    še pred enim tednom sem govoril z njim it is only a week since I spoke to him
    še dolgo pozneje for a long time after
    še ta teden before this week is over
    še oni teden sem jo videl I saw her only last week
    še včeraj only yesterday
    še zadnjega maja as late as last May
    še letos bodo prišli they will still arrive this year
    še leta 1960 as late as 1960
    še lani only last year
    še boljši better still
    še močneje kot even stronger than...
    še enkrat toliko twice as much, as much again
    še enkrat tako velik twice as tall, as tall again
    še mnogo much (oziroma many) more
    samó še to pot (tokrat) just once more, only this once
    komaj še kdo hardly anyone left
    še dražji, še višji dearer still, higher still
    (samo) še trenutek just a moment
    še nikoli never yet
    še kaj (drugega)? anything more (ali else)?
    imaš še kaj papirja? have you (got) any paper left?
    imaš še kaj denarja? have you any money left?
    še eno skodelico čaja, prosim! another cup of tea, please!
    daj mi še malo kruha! (could I have) another piece of bread, please
    danes je vreme še slabše kot včeraj today the weather is even worse than yesterday
    dokler je še čas while there is still time
    on še ne more delati he is still unfit for work
    tega še nikoli nisem videl I have never seen that before
    počakaj še dva dni! wait another two days!
    daj mu še en kozarec vode! give him another glass of water!
    treba je še videti it is yet to be seen
    to bomo še videli that remains to be seen
    še vedno živijo v Ljubljani they are still living in Ljubljana
    še to zimo bo prišel he will be here some time this winter
    lahkó še pride he may still come, he may come yet
    poskusi še enkrat! try again!, try once more!, pogovorno have another go!
    kaj še hoče? what else does he want?
    lahko počakaš še en teden? can you wait another week?
    še tega je manjkalo! that's all we wanted!
    ni bila še dolgo omožena, ko... she had not long been married when...
    ostalo je še nekaj denarja there's still some money left, there's a bit of cash left over
    naj bo še tako bogat, ne bo uspel no matter how rich he is, he will not succeed
    še (= niti) pogledal me ni he did not so much as look at me
    kaj še! (= kje pa, ni govora o tem!) what next!
    še obesili ga bodo, še na vislicah bo končal! he'll come to a sticky end (one of these days)!
    še (vedno) smo tu we are still here
    dokler je še živel while he was still alive
    nisem še končal I have not yet finished, I still haven't finished
  • take*1 [téik] prehodni glagol

    1.
    vzeti, jemati; prijeti, zgrabiti; polastiti se, zavzeti; ujeti, zalotiti, zasačiti
    vojska ujeti; vzeti mero, izmeriti; peljati se (z); (po)jesti, (po)piti

    to take advice vprašati (prositi) za (na)svet, posvetovati se
    he does not take alcohol on ne pije (alkohola)
    to take one's bearings mornarica izmeriti (določiti) svoj položaj, figurativno ugotoviti, pri čem smo
    take her through this book predelaj z njo to knjigo
    to take the bull by the horns zgrabiti bika za rogove, figurativno spoprijeti se s kom (čim)
    to take breakfast zajtrkovati
    the car cannot take more than five v avto ne more več kot pet oseb
    to take a cup of tea popiti skodelico čaja
    shall we take our coffee in the garden? bi pili kavo na vrtu?
    to take the chair figurativno prevzeti predsedstvo, voditi (sejo ipd.)
    to take s.o.'s eye pritegniti pozornost kake osebe
    to take a flat vzeti (v najem) stanovanje
    to take in one's hands vzeti v roke
    to be taken ill zboleti
    to take the lead prevzeti vodstvo, iti (kot prvi) naprej
    I took her in a lie ujel sem jo na laži
    to take s.o.'s measurements vzeti komu mere (o krojaču)
    I take the opportunity to tell you... izkoriščam priliko, da vam povem...
    to take (holy) orders cerkev biti posvečen, ordiniran
    to take a part prevzeti, igrati vlogo
    to take in bad part zameriti, za zlo vzeti
    to take poison vzeti strup, zastrupiti se
    to take precedence over imeti prednost pred
    to take s.o. prisoner (ali captive) vojska ujeti koga
    to take 3000 prisoners vojska ujeti 3000 sovražnikov
    to take a seat sesti (na stol)
    to take s.o. for s.tiv. ameriško, sleng izvabiti, izmamiti, izlisičiti kaj iz koga
    to take s.o. stealing zasačiti koga pri tatvini
    I take his statement with a grain of salt njegove izjave ne jemljem dobesedno ("z zrnom soli", razsodno, s pametnim premislekom)
    to take by storm (ali assault) zavzeti, osvojiti z jurišem
    to take a bit between teeth figurativno odpovedati poslušnost
    to take s.o.'s temperature (iz)meriti komu temperaturo
    to take by the throat zgrabiti za vrat
    to take a ticket vzeti, kupiti vozovnico
    to take the train (a taxi, a tram) peljati se z vlakom (taksijem, tramvajem)
    to take a thief in the act zasačiti tatu pri dejanju
    to be taken in a trap ujeti se v past
    the town was taken after a short siege mesto je bilo zavzeto po kratkem obleganju
    to take s.o. unawares presenetiti koga
    to take the waters piti zdravilno vodo (v zdravilišču)
    to take the trouble of doing s.th. vzeti si trud in napraviti kaj
    to take the veil religija iti v samostan, postati nuna
    to take a wife oženiti se
    to take the right way with s.o. lotiti se koga s prave strani, na pravi način
    we must have taken the wrong way morali smo se zmotiti v poti
    to take a poor view (ali a dim view) of ne odobravati (česa), imeti slabo mnenje o

    2.
    odvzeti, odšteti; odnesti, s seboj vzeti, (od)peljati, odvesti; iztrgati

    children were taken from their mothers materam so odvzeli otroke
    take three from ten odštej tri od deset
    he tried to take her handbag from her skušal ji je iztrgati torbico
    take this letter to the post-office odnesi to pismo na pošto
    take your umbrella vzemi dežnik s seboj
    the bus will take you there avtobus vas bo peljal tja
    to take s.o. home odvesti koga domov
    where will this road take us? kam nas pelje ta pot?
    he was taken in the prime of life umrl je v najboljših letih
    he was taken hence umrl je

    3.
    dobiti; izkoristiti; prejemati, biti naročen na; nakopati si, stakniti

    to take cold dobiti (stakniti, nakopati si) nahod, prehlad
    to take a cold prehladiti se
    to take a fever dobiti mrzlico
    to take an infection okužiti se, inficirati se
    to take a game dobiti igro
    to take s.th. as a reward dobiti kaj kot nagrado
    to take the first prize in dobiti prvo nagrado v (pri)
    to take a monthly salary prejemati mesečno plačo
    to take a degree at the university diplomirati na univerzi
    to take a newspaper biti naročen na časopis
    to take a (mean) advantage of s.th. (grdo) izkoristiti kaj
    to take s.th. under a will dobiti (podedovati) kaj po testamentu

    4.
    vzeti, zahtevati, potrebovati, biti potreben

    it takes a good actor to play this role le dober igralec more igrati to vlogo
    it takes time and courage za to je potreben čas in pogum
    it took me (ali I took) 5 minutes to reach the station potreboval sem 5 minut, da sem prišel do postaje
    it did not take more than 3 minutes to ni trajalo več kot 3 minute
    it would take a strong man to move it potreben bi bil močan možakar, da bi to premaknil
    which size in hats do you take? katero številko (velikost) klobuka potrebujete (nosite, imate)?
    it takes two to make a quarrel za prepir sta potrebna dva

    5.
    občutiti, imeti; nositi, pretrpeti, prenašati, prestati, doživeti; napraviti

    to take the consequences nositi, prevzeti posledice
    to take an examination napraviti izpit
    to take a fall ameriško, sleng nositi posledice
    to take a loss (pre)trpeti, imeti izgubo
    to take offense biti užaljen, zameriti
    to take pains (po)truditi se
    to take pity on s.o. občutiti (imeti) usmiljenje za koga
    to take umbrage sumničiti, posumiti
    to take great pleasure in s.th. imeti veliko veselje za kaj, uživati v čem
    are we going to take it lying down? bomo to prenesli, ne da bi reagirali?
    these troops had taken the brunt of the attack te čete so doživele glavni sunek napada

    6.
    očarati, prevzeti, privlačiti

    to be taken with (by) biti očaran od
    he takes readers with him on očara (potegne za seboj) svoje bralce
    to take s.o.'s fancy ugajati, prikupiti se komu
    his play did not take njegova drama ni imela uspeha
    they soon took to each other kmalu sta se vzljubila
    what took him most was the sweetness of her voice kar ga je najbolj prevzelo, je bila milina njenega glasu

    7.
    razumeti, razlagati (si), tolmačiti (si), sklepati; smatrati (za), imeti za, vzeti za, verjeti

    I take it that... to razumem tako, da...
    shall I take it that... naj to razumem (naj si to razlagam), da...?
    then, I take it, you object to his coming torej, če prav razumem, vi nasprotujete temu, da bi on prišel
    as I take it kot jaz to razumem, po mojem mnenju (mišljenju)
    do not take it ill if I do not go ne zamerite mi, če ne grem
    to take a hint (ali cue) razumeti namig
    to take a joke well (ill) (ne) razumeti šalo
    to take seriously resno vzeti
    you may take it from me lahko mi to verjamete
    whom do you take me for? za koga me (pa) imate?
    to take s.o. for a fool imeti koga za norca
    to take s.th. for granted vzeti (smatrati) kaj za dejstvo, za samoumevno
    I take this to be fun to smatram za šalo
    I take him to be (ali for) an honest man imam ga za poštenjaka
    to take as read politika, pravno smatrati za prebrano (zapisnik itd.)
    may I take the minutes as read? smem smatrati, da je zapisnik odobren?

    8.
    zateči se (k, v); iti (k, v); vreči se v, pognati se v; preskočiti

    to take earth lov zbežati v luknjo (o lisici), figurativno umakniti se, skriti se
    to take a header skočiti (na glavo) v vodo
    to take (to) the water iti v vodo
    he took the bush zatekel se je (pobegnil je, šel je) v hosto
    they took to the woods zbežali so (zatekli so se) v gozdove
    to take refuge (ali shelter) zateči se (with k)
    to take to the stage iti h gledališču
    take the corner slowly počasi zavijte okoli vogala
    the horse took the hedge with the greatest ease konj je preskočil živo mejo z največjo lahkoto

    9.
    fotografirati; skrbeti (za)

    he took me while I was not looking fotografiral me je, ko sem gledal(a) drugam
    he insisted on being taken with his hat on na vsak način je hotel biti fotografiran s klobukom na glavi
    to take views delati (fotografske) posnetke, fotografirati
    to have one's photograph taken dati se fotografirati
    to take a photo fotografirati
    she took her mother in her old age skrbela je za mater v njeni starosti

    10. neprehodni glagol
    uspeti, imeti uspeh, naleteti na odziv
    botanika prijeti se, uspevati, ukoreniniti se
    tehnično prijeti; prijeti se (o barvi)
    medicina učinkovati, delovati (zdravilo, cepivo ipd.); (o ribi) prijeti, ugrizniti
    fotografija fotografirati se, biti fotografiran; (redko) vneti se, vžgati se
    pogovorno biti prizadet

    the book did not take knjiga ni imela uspeha
    the dye takes well on this cloth barva se dobro prime (drži) na tem blagu
    some people take better than others nekateri ljudje so videti boljši na fotografiji kot drugi
    he did not take well this time to pot on ni dober (ni dobro uspel) na fotografiji
    to take well biti fotogeničen
    he takes well (badly) on je (ni) dober na fotografiji
    to take sick zboleti
    to take as heir prevzeti dediščino, nastopiti kot dedič

    Posebne zveze:

    to take into account (ali consideration), to take account for vzeti v poštev (v račun), upoštevati, računati z, ozirati se na, vračunati
    to take aim at vojska meriti, ciljati na
    to take the air iti na zrak (na prosto, ven); (o pticah) zleteti v zrak; aeronavtika dvigniti se
    to take alarm vznemiriti se
    to take breath zajeti sapo, oddahniti si
    to take the bun (ali cake; ali biscuit) sleng, figurativno vse prekositi
    this takes the cake! sleng to je pa že višek!
    to take care biti oprezen, paziti
    to take charge of prevzeti vodstvo (upravljanje, odgovornost) za; vzeti v svoje varstvo
    to take one's chance tvegati, upati se
    to take s.o. into one's confidence zaupati se komu, zaupno povedati komu kaj
    to take under consideration vzeti v pretres, v presojo
    to take comfort potolažiti se
    to take a dare pustiti (dati) se izzvati ali razdražiti
    deuce take it! vrag vzemi to! k vragu s tem!
    to take effect učinkovati, imeti učinek, uspeh; pravno stopiti v veljavo
    to take exception to (ali at, against) grajati, oporekati, biti užaljen, zameriti, delati očitke
    to take evasive action sleng izmuzniti se (pred nevarnostjo, dolžnostjo, plačanjem)
    to take one's ease udobno se namestiti
    to take s.o.'s evidence pravno zaslišati koga
    to take one's farewell vzeti slovo, posloviti se
    to take to heart vzeti si k srcu, biti prizadet, užalostiti se
    to take holiday vzeti si dopust
    to take hold of prijeti, zgrabiti
    to take it into one's head vbiti si (to) v glavo
    to take an interest in zanimati se za
    to take issue with ugovarjati, nasprotovati, biti proti
    to take it (on the chin) sleng požreti (žalitev), mirno sprejeti (kazen)
    take it or leave it! vzemi ali pa pusti! reci da ali pa ne! napravi, kar hočeš!
    to take a journey potovati, iti na potovanje
    to take kindly to s.o. čutiti nagnjenje do koga, marati koga
    to take a leap poskočiti
    to take leave of vzeti slovo od, posloviti se od
    to take liberties preveč si dovoliti, biti predrzen
    to take lessons jemati učne ure (lekcije)
    to take one's life in one's hand tvegati (svoje) življenje, staviti svoje življenje na kocko
    to take the measure of s.o.'s foot vzeti mero za obutev, figurativno premeriti sposobnosti, moči kake osebe
    to take the minutes pisati, voditi zapisnik (seje itd.)
    to take no dobiti odklonitev
    to take possession of vzeti v posest
    to take notice pogovorno opaziti
    to take notice of vzeti na znanje, upoštevati
    to take no notice of ne upoštevati, ne se meniti za, ignorirati
    to take in (ali to) pieces narazen (se) dati, razstaviti (se)
    to take part in udeležiti se, sodelovati v
    to take a ride pojezditi; peljati se (z vozilom)
    to take a river iti čez reko
    to take rise izvirati, nasta(ja)ti
    to take root ukoreniniti se
    to take shape dobiti obliko, (iz)oblikovati se
    to take the rough with the smooth figurativno vzeti življenje takšno, kakršno je
    the son took after his father sin se je vrgel po očetu
    to take by surprise presenetiti
    to take short presenetiti, zalotiti
    to take to singing a tune začeti peti melodijo
    to take to bad habits vdati se slabim navadam
    to take to s.th. like ducks to water takoj se vneti (ogreti) za kaj
    to take to task poklicati na odgovornost, grajati, ošteti
    to take the time from s.o. figurativno točno se ravnati po kom
    to take one's turn priti na vrsto
    to take turns menjavati se (za)
    to take a turn for the worse obrniti se na slabše
    to take things easy lagodno delati
    take it easy! ne razburjaj se!
    I am not taking any pogovorno hvala, tega ne bom (vzel), tega ne maram
    to take the water mornarica izpluti
    to take the wind out of s.o.'s sails figurativno preprečiti komu kaj, prekrižati komu načrte
    to take wine with s.o. nazdraviti komu
    to take upon o.s. an office prevzeti (neko) službo (dolžnost, opravilo)
    that walk did take it out of us! ta sprehod nas je zares zdelal
    to take one's time vzeti si čas
    to take s.o. at his word koga za besedo prijeti
  • thick [ɵik]

    1. pridevnik
    debel; grob, neotesan, robat
    britanska angleščina, sleng otekel; gost (gozd, lasje, tekočina); poln, bogat (with z)
    pogosten; blaten, umazan; na debelo pokrit (z); meglen, temačen, oblačen (vreme); hripav (glas); moten, kalen (tekočina); neumen, omejen

    thick with dust čez in čez pokrit s prahom
    the air is thick with snow zrak je poln snega
    a thick ear britanska angleščina, sleng klofuta
    a thick head debeloglavec, topoglavec
    a bit thick sleng nekoliko pretiran
    as thick as peas kot peska ob morju (obilo)
    they are as thick as thieves figurativno trdno držijo skupaj

    2. samostalnik
    najdebelejši, najgostejši del (česa)
    figurativno najbolj nevaren, najtežji del; najgostejše mesto, gneča, metež
    sleng tepec, bebec, bedak

    the thick of the crowd najhujša gneča (ljudi)
    in the thick of the crisis v polni krizi, sredi krize
    in the thick of the fight(ing) sredi, v žarišču boja, sredi največjega bojnega vrveža
    in the thick of the fray tam, kjer je najbolj vroče (v pretepu)
    to go through thick and thin figurativno preiti vse zapreke (vse nevarnosti), iti skozi dobro in slabo

    3. prislov
    debelo; gosto; često; hitro; nerodno; nejasno

    fast and thick pogosto, kot toča
    the blows came fast and thick udarci so padali kot toča
    that is a bit thick to je malo preveč
    he lays it on thick on pretirava (v laskanju, s komplimenti)
    the snow fell thick močnó je snežilo
    to sow thick gosto sejati
    to speak thick nejasno, nerazločno govoriti
    the shots fell thick around him krogle so gosto (kot toča) padale okrog njega

    4. prehodni glagol & neprehodni glagol
    zgostiti (se) (o tekočini)
  • tiščáti to press, to squeeze; (čevelj) to pinch; to oppress; to lie heavy on; (porivati) to push

    čevlji me tiščé the shoes are too tight
    tiščáti se skupaj to huddle together
    dolg ga tišči the debt is a bit too much for him
  • tooth1 [tu:ɵ, ti:ɵ] samostalnik (množina teeth)
    zob; tech zob (žage, glavnika itd.); zob kolesa; konica; kavelj; parožek
    figurativno nagnjenje, posebna ljubezen (do)

    tooth and nail figurativno z vso močjo; neizprosno
    by the skin of one's teeth figurativno za las, komaj še (uiti)
    in the teeth of kljub, navzlic; proti
    the tooth of time zob časa
    armed to the teeth oborožen do zob
    long in the tooth star
    a good set of teeth dobro zobovje
    from the teeth outward figurativno površno
    artificial tooth, false tooth umeten zob
    corner (dog, eye, laniary) tooth podočnik
    decayed tooth gnil zob
    incisor (incision, cutting) tooth sekalec (zob)
    loose tooth majav zob
    milk (shedding) tooth mlečnik
    molar (grinding) tooth kočnik
    to clean one's teeth (o)čistiti si zobe
    to clench one's teeth stisniti zobe
    to cast s.th. in s.o.'s teeth komu kaj v zobe (v obraz) vreči; očitati
    to cut one's (first) teeth dobi(va)ti (prve) zobe
    to cut one's eye-teeth figurativno začeti spoznavati življenje
    to draw s.o.'s teeth figurativno pristriči komu krila, napraviti koga neškodljivega
    to escape by the skin of one's teeth za las uiti
    to fight (to struggle) tooth and nail boriti se z vsemi močmi (zagrizeno, nepopustljivo)
    to get one's teeth into s.th. zagristi se v kaj; trmasto (nepopustljivo) se česa lotiti
    to grind one's teeth škripati z zobmi
    to have a great tooth for fruit zelo rad imeti sadje
    to have a sweet tooth biti sladkosneden, rad imeti sladkarije
    to lie in one's teeth v obraz lagati; nesramno, predrzno lagati
    to sail in the teeth of the wind pluti proti vetru
    to set one's teeth stisniti zobe
    this set my teeth on edge zaskominalo me je ob tem; to me je razburilo (ozlovoljilo)
    to show ons's teeth pokazati zobe
    to take the bit between one's teeth figurativno postati trmoglav; upreti se; osamosvojiti se