Franja

resentful [rizéntful] pridevnik (resentfully prislov)
zamerljiv, maščevalen, jezen, besen, užaljen, hud (against, of na koga)
(o besedi) strupen, žolčen; vzdražljiv

riotous [ráiətəs] pridevnik (riotously prislov)
uporen, puntarski; bučen, razgrajaški, besen; razvraten, razuzdan, nebrzdan

riotous assembly puntarsko zbiranje
to lead a riotous life živeti veseljaško, uživaško

rovinoso agg.

1. uničevalen, razdejalen

2. silovit, besen

saevis -e (soobl. = saevus) besen, divji, divjaški, silovit, ljut, (zelo) jezen: tyranni AMM.

saevus 3, adv. -ē (saeviter: AFR. AP. NON., ENN. AP. NON., PL.) pravzaprav „boleč“, „žaleč“ (prim. gr. Ἅιδης, let. sievs osoren, rezek, lit. šaižùs hrapav, oster, got. sair = stvnem. sēr bolečina, stvnem. sēro boleč, sēr silno, stvnem. sehr, versehren) besen, besneč, divji, krut, strašen, grozovit, ljut; o živalih: PLIN. idr., lea O., leo, leones LUCR., saevum turba leonem premit V., leaena saevior V., saevus aper V., lupi TIB., ferae O., TIB., beluae H., canes PR., saeviores canes AP., saevissima animalia SEN. PH. deroče; metaf.
a) o ljudeh, božanstvih besen, besneč, divji, divjaški, pobesnel, silovit, buren, ljut, krut, silen, divji, nemil, neusmiljen, nepomirljiv, nespravljiv, grozen, grozovit, strašen, oblasten, oster, strog: uxor TER. huda, non saeva terris gens relegata ultimis CI., noverecae L., cum saevissimo tyranno L., saevus custos, magister, vir H., Hector V. (v vojni) neprizanesljiv, neprizanašajoč, saevus (= gr. δεινός) in armis Aeneas V. strašni, Getae O ali Lapithae H. divji, puella TIB. oblastna (do ljubimcev), Iuppiter O., rex (= Iuppiter), Amor, dea V., Iuno V. nespravljiva, coniux Iovis O., mater Cupidinum, Proserpina, Tisiphone H., numina Iovis V. strašni sklep; z in: nimium in pelice saevae (deae) O.; z dat.: videt ... saevum ambobus Achillem V. jeznega na oba, saevus accusandis reis Suillius T.; pesn. z inf.: quaelibet in quemvis opprobria fingere saevus H. brez usmiljenja vsakogar po vrsti kakor koli že (si bodi) sramoteč (obrekujoč).
b) o stvareh in abstr. divji, hud, silen, grozen, strašen, zlonosen: tempestas CI., tempestates LUC. AP. NON., L., ventis CI. EP., L., mare NAEV. AP. FEST., S., V., O. ali aequora V. ali pelagus O. ali pontus O. viharno, fluctus PL., undae LUCR., gelu et undae V. hud mraz valovja, hudo mrzlo valovje, hiems VAL. FL., VEG., faces O., ignes O., H., PR., tridens (sc. Neptuni), scopulus V., catenae H., falx (sc. Priapi) TIB., stola ENN. FR., arma, venenum, funera, verbera V., Liburnae (sc. naves) H. (ker so Kleopatri grozile s sramoto, da jo bodo Rimljani vodili v zmagoslavnem sprevodu), Pelopis domus H. (zaradi tragičnih grozot v tej rodbini), facies T., saevo ac duro in bello LUC. AP. NON., amore saevo ENN. AP. CORN., horror, dolores, ira, nuntius V., caedes, rabies ventorum O., saevus Arcturi ... impetus H., militia, paupertas H., Fortuna saevo laeta negotio H., saevus iocus ali saeva verba H. zajedljiva (zajedljive), zbadljiva (zbadljive), pikra (pikre), fletus PR., somnia TIB., Iacchi saevus odor STAT. v besnost spravljajoči vonj; n. pl. subst.: inter multa et saeva AMM.

Opomba: Acc. n. sg. saevum adv. (= saeve): cui saevum adridens SIL., saevum rubuere ligones STAT., saevum fremere CL.

sañudo besen, srdit

enemigo sañudo smrten sovražnik

savage¹ [sǽvidž]

1. pridevnik (savagely prislov)
divji, divjaški; neciviliziran, primitiven; neobdelan, pust; okruten, neusmiljen, grob, grozovit, brutalen, razbrzdan; besen (with na)

savage beasts divje, neukročene živali
a savage revenge okrutno, grozovito maščevanje
savage scenery divja pokrajina
savage tribes divja, primitivna plemena
to grow savage pobesneti, ujeziti se

2. samostalnik
divjak, barbar; brutalnež, surov (grob) človek, grobijan; divja žival (ki grize, zlasti konj)

scatenato agg. besen, pobesnel, divji; živ, živahen

schiech grd, ostuden; besen

sdegnato agg. jezen, besen; ogorčen:
essere sdegnato verso, contro qcn. biti ogorčen na koga

smȕšen -a -o
1. zmešan
2. besen, ponorel: leti kao smušen

stormy [stɔ́:mi] pridevnik (stormily prislov)
nevihten, viharen, ki napoveduje nevihto (vihar); razburkan, buren; besen, divji
figurativno silovit, nagle jeze, togoten

a stormy sea razburkano morje
a stormy debate burna debata

tearaway [tɛ́ərəwei] pridevnik
silovit, silen; besen, divji; nagel, vzkipljiv; neobrzdan

tearing [tɛ́əriŋ]

1. pridevnik
trgajoč; ki se hitro (lahko) strga (blago); divji, besen, podivjan, silovit; drveč, nagel
pogovorno sijajen, krasen, prvovrsten, "prima"

a tearing rage divja besnost (jeza)

2. prislov
divje, besno

tearing strength trgalna trdnost

tempestuous [tempéstjuəs] pridevnik (tempestuously prislov)
viharen; buren, besen, divji, silovit, silen; nagel

a tempestuous debate viharna, burna debata

tōrto¹

A) agg.

1. zvit

2. ukrivljen, kriv:
gambe torte krive noge

3. pren. jezen, spačen; besen, ogorčen, nejevoljen:
occhi torti jezne oči
viso torto besen, nejevoljen obraz

B) avv. jezno, postrani:
guardare torto qcn. koga gledati postrani

tumultuous [tjumʌ́ltjuəs] pridevnik (tumultuously prislov)
bučen, hrupen; divji; vzkipljiv; nagel; razburjen, besen

turbidus 3, adv. -ē (turba)

1. (ra)zmršen, skuštran, razkuštran: a somno coma turbida O.; occ.
a) zmotnen, môten, skaljen, kálen, (raz)burkan: aqua Ci., torrens Q., Acheron caeno turbidus V., pulvis caligine turbidus V. meglen oblak prahu, loca turbida V. mračni kraji (o podzemlju), turbidum lumen lunae Sen. tr. medla; pesn.: Hermus auro turbidus V. kalen od zlata = zlatonosen, z zlatim peskom.
b) nemiren, viharen, buren, bučen, razburkan: tempestas Pl., Ci., C., Lucr., Suet. idr., imber V., nubila Lucr., caelum Plin. iun., aequora ponti V., freta ventis turbida O., mare Sen. ph.; enalaga: auster dux inquieti turbidus Hadriae H. nemirni vladar razburkanega Jadranskega morja.

2. metaf.
a) nemiren, zmeden, zbegan, zblojen, osupel, zaprepaden, prestrašen: ex oculis se turbidus abstulit Arruns V., pectora turbidiora mari O., frons ali acies (oculi) Sen. tr. zmeden, mračen pogled, fides Gell. nejasno prepričanje; z loc.: animi T. zmešan v glavi, ves zmešan, ves zmeden.
b) razburjen, razdražen, razsrjen, razjarjen, vznemirjen, jezen, srdit, besen, hud, silen, silovit, vihrav: omni turbido motu vacare Ci., animo spem turbidus hausit inanem V., sic turbidus infit V., turbidus et clamosus altercator Q., turbidus Mezentius V., turbida Iuno Stat., aliquem lumine turbidiore notare Mart.; z notranjim obj. (adv.): mens turbidum laetatur H. se burno veseli; z abl.: turbidus irā Sil. ali z gen.: turbidus irae, ausi Sil.
c) nemiren, buren, viharen, razburkan: Enn. ap. Ci., Pl. idr., in rebus turbidis esse Ci., turbidi casūs T., tam turbido tempore N., Ci., actiones turbidissimae T., iactantibus se opinionibus inconstanter et turbide Ci., turbide et seditiose tractare exercitūs T., non turbide locutus est Gell.; subst. turbidum -ī, n nemir, nemirni (burni) časi, nemirno (burno) obdobje: Cu., Sen. ph. idr., in turbido L., si turbidissima sapienter ferebas, tranquilliora laete feras Ci. ep., quieta turbidis antehabeo T., cui compositis rebus nulla spes, omne in turbido consilium T.
d) nemiren, uporen, uporniški, puntarski, trmast, samovoljen: homo, milites, ingenium, reduxit in hiberna turbidos T., turbidissimus quisque T., civitas adhuc turbida T.

vae-cors (vē-cors) -cordis (vae, vē in cor) brezumen, blazen, nor, ponorel, besen, nespameten, prismojen, nesmiseln, brezsmiseln ipd.: O., H., Ap., Aur. idr., aliis cor animus videtur, ex quo excordes, vaecordes concordesque dicuntur Ci., cum ille furibundus … vaecordi mente venisset Ci., conscientiā vaecordes T., vaecors de tribunali decurrit L., more vaecordium in publicum evolat Iust.; enalaga: impetus L., facundia T., pertinacia Val. Max.

vaesāniō (vēsāniō) -īre (vaesānus, vēsānus) biti blazen, biti besen, blazneti, besneti, srditi se: Cass.; od tod adj. pt. pr. vaesāniēns (vēsāniēns) -entis blazen, divji, besen, besneč: Cat.