Franja

circumvestiō -īre krog in krog obleči, pokri(va)ti: arbores crinibus vitiium Plin.; pren.: se dictis Poeta ap. Ci. ščititi se.

claudō¹ -ere, clausī, clausum (v zloženkah [con-, in-, oc-, recludere] je au oslabel v ū; od tod vulg. in poklas. soobl. nezloženega glag. clūdō -ere, clūsī, clūsum).

I.

1. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati) (naspr. aperīre, patefacere, reserāre): ianuam Ci., portas alicui C. komu = pred kom, portas obice firmo O., claudentur Belli portae V., cl. Ianum (Quirini) S., L., H. Janovo svetišče zapreti (v znamenje splošnega miru v državi), claudi tabernas tota urbe iussit L., valvae clausae subito se aperuerunt Ci., domos clausere serae O., pars adaperta fuit, pars altera clausa fenestrae O., fores carceris adamante clausae O.; domus clausa pudori Ci., clausa curia pauperibus est O.; pogosto subst. pt. pf. clausum -ī, n zaklep, zapiralo, zapah: clausa (po drugih clusa) domorum Lucr., clausa effringere S. ključavnice siloma odpreti (odpirati), sic positum in clauso linquunt V., sub clauso habere Col. pod ključem, fructus clauso custodire Col.; pren.: palpebraeque,... aptissime factae... ad claudendas pupulas Ci., cl. nostros ocellos Pr. (o smrti), oculos Lucan., lumina nox clausit O. je zatisnila oči, cl. lumina in aeternum noctem (= mori) V., clauserunt omnes lumina nostra manus Mart., cl. aures alicui rei L., Sen. ph. ali ad voces alicuius Ci., cl. ora Pr., ora loquentis O., clauso ore Cat., T., cluso corpore adversum vim veneni T., homo clausus T. zaprt = zaprtega srca, redkobeseden.

2. pren.
a) zaključiti (zaključevati), dovršiti, (do)končati, skleniti (sklepati): epistulam, opus O., verba pedibus H. spraviti (spravljati) v verze, zaokrožiti v verze, insigne facinus strenuo exitu Val. Max., disputatio illa contra Gorgian ita clauditur, οὐκοῦν... Q., cum versus cluditur Q., cludendi inchoandique sententias ratio Q., cludere bella Stat.; o času: octavum trepidavit aetas claudere lustrum H., diem vitae huius extremum cl. Aug.
b) voj. zaključiti (zaključevati), biti na koncu, biti v zaplečju, biti zadnja straža: Cu., Auct. b. Afr., Sil., Boii agmen hostium claudebant C., duae legiones totum agmen claudebant C., Angrivarios... a tergo... Chasuarii cludunt T. sledijo zaključujoč, cl. sinistrum, dextrum latus T. zakrivati, (za)ščititi.

II. (= concludere, includere) koga ali kaj kam zapreti (zapirati), dati, kje skri(va)ti, s čim zakri(va)ti: dicitur... matrem Pausaniae... in primis ad filium claudendum lapidem... attulisse N. da bi sina zazidali, (Danaën) clausam implevit Iuppiter auro O., cl. apes Val. Fl., fera animalia clausa tenere T. Krajevno določilo z loc.: agnos domi V.; s praep.: aliquem in curia L., in tectis, in undis O., aquilonem Aeoliis in antris O., apes in arbore inani O., pecudes in antro V., turpi clausus in arca H., in carcere claudi T., clausus intra domum T., cl. volnus sub casside Sil.; pren.: aliquid clausum in pectore habere S.; z adv.: tauros... intus clausos satura ad praesepia servant V., armenta iuxta clausa T.; z abl. instrumenti: cl. ventos nubibus Lucr., ventos carcere O., carcere dicuntur clausi sperare salutem O., vinclis et carcere clausus Val. Fl., animae clausae tenebris et carcere caeco V., clausa armenta stabulis V., cl. vultus casside Sil., humeros clipeo Stat., claudi cubiculo T., vilissima utensilium anulo clausa T. zapečateno; pren.: deum pectore clausum habere O.; occ.
a) obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati): forum porticibus tabernisque L., non portu illud oppidum clauditur Ci., silva claudit nemus O., quasdam gemmas auro clusit Plin. je vdelal v zlato.
b) voj. obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), obstopiti (obstopati), zaje(ma)ti: oppidum operibus C., eum difficultatibus locorum Hirt., urbem obsidione N., locorum angustiis claudi N., munitio regiam clausit Cu., clausus armis senatus T.
c) lov. obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, zaje(ma)ti: nemorum saltūs V., valles insidiis Tib., lepores rete (abl.) O. omrežiti (omreževati).

III.

1. geogr. (o krajih) zapirati, naslanjati se na kaj, držati se česa: dextra laevaque (acc. pl.) duo maria (nom. pl.) claudunt L., insula eum sinum ab alto claudit L.

2. pot, sotesko, deželo idr. zapreti (zapirati), preprečiti (preprečevati), (pre)sekati, nedohodno, nedostopno narediti (delati), zagraditi (zagrajevati): forum saepietur, omnes aditus claudentur Ci., cl. exitum Ci., transitum L., terrestres aditus opportune positis praesidiis L., omnes aditus custodiis T., locum Varr., campum Cat., omnia litora ac portus custodiā clausos teneri C., abstitere Galli, ut clauderent viam L., vias torrentum incendia cludunt Stat., clauderet ut Tatio fervidus humor iter O., Theseo clausit iter Achelous imbre tumens O., flumina ac terras et quodam modo caelum (namreč z visokimi stavbami) T., clausam Alpibus Italiam T.; pren.: claudite iam rivos V. zamašite, cl. aquas Pr., fontes O. zamašiti, eam quoque se illis fugam clausurum L., portā castrorum fuga clausa erat L., fugam custodia claudit O. onemogoča, undique clausi commeatus erant L. dovoz je bil... presekan, horum ferocia vocem Euandri clausit L. je zaprla Evandru sapo, letalis hiems vitales vias et respiramina clausit O. je zaprla sapo in dihanje, pollice vocis iter claudere O., viam animae laqueo cl. ali animam laqueo cl. O. z vrvico se zadušiti, obesiti se, animum clusit dolor Lucan., cl. hiatūs serpentis Pr., flatūs Sil., aditus ad vulnera clusi Stat., cl. sanguinem Plin. ustaviti, ut sanguis aliter cludi non posset quam... Iust.

3. deželo idr. zapreti (zapirati) za promet: tamquam clausa sit Asia, sic nihil perfertur ad nos Ci. ep., patefactum nostris legionibus Pontum, qui antea populo Rom. clausus fuisset Ci., quod clausae hieme Alpes essent L., rura gelu tum claudit hiems V., Britanniam tam diu clausam aperire Mel.; pogosto o morju: adhuc clausum fuisse mare scio Ci. ep., clausa nobis erant omnia maria C., litus clausum T. zaprto za plovbo (zaradi zimskih viharjev).

couvrir* [kuvrir] verbe transitif pokriti, prikriti, pokrivati, zakrivati; pogrniti; odeti; zaviti v, prevleči; pooblačiti; obsuti; kriti, varovati (de pred); opravičiti, zagovarjati; prehoditi (prevoziti, preleteti itd) razdaljo; staviti višjo ponudbo (na dražbi); zaskočiti

se couvrir po-, zakriti se; ščititi se (de z); izgovarjati se; (po)oblačiti se (nebo)
couvrir 50 kilomètres prevoziti 50 km
couvrir de ses ailes (figuré) vzeti pod svoje okrilje
couvrir de boue, de fange (figuré) oblatiti
couvrir d'éloges, de fleurs obsuti s pohvalami, s cvetjem
ce chef couvre toujours ses subordonnés ta šef vedno krije svoje podrejene
couvrir une enchère staviti višjo ponudbo pri dražbi
couvrir quelqu'un de frais komu kriti, povrniti stroške
couvrir les frais de production kriti produkcijske stroške
couvrir son jeu ne si pustiti gledati v karte
couvrir d'or odtehtati z zlatom
(se) couvrir de ridicule, de honte osmešiti (se), osramotiti (se)
se couvrir de sang omadeževati se s krvjo
couvrir les yeux à quelqu'un (figuré) slepiti koga, metati mu pesek v oči
le taureau couvre la vache bik zaskoči kravo

interés interest; (korist) advantage, profit; (zanimanje, radovednost) curiosity, concern (in)

v interésu svoje družine in the interest of one's family
v njihovem interésu on (ali in) their behalf
za splošni interés for the common (ali public) weal, for the general welfare (ali good of all)
splošnega interésa of general interest
nezdružljivi interési conflicting interests pl
v interésu vašega zdravja in the interests of your health
interési obrambe države defence interests of the country
interési varnosti države security interests pl of the country
skupni interési common interests pl
zastopanje, zastopstvo interésov representation of interests
splošnega interésa of general interest
konfliktni interési conflicting interests pl
to je v mojem interésu it is in my interest
je v interésu... it is in the interest of...
to je bilo storjeno v tvojem interésu that was done for your sake
v tvojem interésu je, da rečeš tako it is in your interest to say so
ima interés za vse, kar vidi he takes an interest in everything he sees
izgubiti interés to lose interest
koristiti javnim interésom to benefit the public interest
škodovati interésom to impair the interests of
služiti svojim osebnim interésom to serve one's private (ali one's own) interests
ščititi interése kake osebe to protect (ali to uphold) someone's interests
ne imeti interésa za... to have no interest in...
ne vidim interésa, da bi sodeloval z njim I don't find it advantageous (ali in my interest) to collaborate with him
vem, kje so moji interési I know which side my bread is buttered on
zastopati interése kake osebe to look after someone's interests

karies samostalnik
(zobna gniloba) ▸ szuvasodásZnanstveno je dokazano, da ogljikovi hidrati, posebno še prečiščeni, vplivajo na razvoj kariesa. ▸ Tudományosan bizonyított, hogy a szénhidrátok, különösen a finomított szénhidrátok szuvasodást idéznek elő.
Povezane iztočnice: steklenični karies

nauticus 3 (izpos. gr. ναυτικός) ladijski, ladjarski, brodniški, brodarski, pomorski, mornarski: Plin., Dig., instrumentum L., exuviae n. Ci. zaplenjeni ladijski kljuni (nosovi), „inhibere“ est verbum totum nauticum Ci. ep. čisto mornarski izraz, scientia atque usus nauticarum rerum C. teoretično in praktično znanje pomorstva, castra n. N. obmorski tabor = utrjen tabor na morskem obrežju, ki je imel nalogo varovati ladje in ščititi vojaške enote, ki so se izkrcavale na kopno, n. pinus V. ladja, clamor V. vpitje mornarjev, funis Fest.; subst. nauticī -ōrum, m mornarji, pomorščaki: nautici tabernacula detendunt L., velificant in Pado nautici Plin.

nāvālis -e (nāvis) ladjin, ladijski; morski, pomorski, na (po) morju, obmorski, primorski: materia L., forma O., corona V. ali honor O. ladijski venec (ki prikazuje ladijske kljune; podeljevali so ga zmagovalcem v pomorskih vojnah), maritimus et navalis hostis Ci. sovražnik, ki pride po morju in na ladjah, castra navalia C. (= castra nautica) obmorski tabor = utrjen tabor na morskem obrežju, ki je imel nalogo varovati ladje in ščititi vojaške enote, ki so se izkrcavale na kopno, pogosto povezan z ladjami, potegnjenimi na suho, stagnum T. bazen za (zabavno) ladijsko bitko (prim. naumachia), scriba Fest. ladijski pisar, pons Amm. ladijski most, bellum Ci., Fl., pedestres navalesque pugnae Ci. bitke na kopnem in na morju, proelium n. (naspr. proelium terrestre) N., pugna L., certamen L., V., victoria L. epit., triumphus L. za zmago na morju, res navalis L. pomorske priprave, ladjevje, navales pedestresque copiae L. pomorske in kopenske čete, socius navalis, večinoma v pl. socii navales mornar(ji), pomorščak(i): Sex. Digitius socius navalis L., classem sociis navalibus instructam habebat, inopem milite L., cum Tarraconem navibus venisset expositisque ibi copiis … socios quoque navales multitudinis augendae causā armasset L.; pa tudi pomorski vojak(i), pomorska vojska, vojna mornarica: Amm., non remigem, non socios navales ad classem frequentīs habiturum L. (prim. L. 26, 48: stare hinc legionarios milites, hinc classicos, ki jih v istem poglavju imenuje socii navales); duoviri navales L. pomorska poverjenika (ki sta skrbela za opremljanje ladij), praetor n. Vell. pomorski poveljnik (admiral), fuga, artes Plin.; pesn.: navalis Phoebus Pr., pomorski Fojb (ker je Oktavijanu naklonil zmago v pomorski bitki pri Akciju); pesn. šalj.: pedes navales Pl. = veslači. — Od tod subst. nāvāle -is, n pristan(išče), ladjišče: Lucan., aptum navale carinae O., siccum navale tenere O.; tudi v pl.: diripientque rates alii navalibus V.; pl. nāvālia -ium, n

1. ladjarna, ladjedelnica, ládjenica, dok: muri, navalia, portus Ci., ex navalibus unam (sc. navem) deducit C., navalibus educta pinus O., navalium incendio Fl.

2. occ. kot nom. propr. Nāvālia ali nāvālia -ium, n rimske ladjedelnice (ladjenice) na levem bregu Tibere na Marsovem polju (campus Martius) nad Avrelijevim mostom (pons Aurelius): L., Quinctius trans Tiberim, contra eum ipsum locum, ubi nunc Navalia sunt, quattuor iugerum colebat agrum L., naves Antiatium partim in navalia Romae subductae L.

3. ladjedelsko tvorivo, ladjedelski material, ladijska oprema, ladijsko vrvje: L., ipsi numerumque modumque carinis praecipiant; nos aera, manus, navalia demus V., pix liquida in Europa e taeda coquitur, navalibus muniendis Plin.

Opomba: Heterocl. gen. pl. nāvāliōrum: Vitr.

oksidacija samostalnik
kemija (kemijska reakcija) ▸ oxidációPri sestavljanju zdravju koristnega jedilnika moramo upoštevati tudi snovi, ki preprečujejo oksidacijo, t. i. antioksidante. ▸ Az egészséges étrend kialakításakor az úgynevezett antioxidánsokat, az oxidációt gátló anyagokat is figyelembe kell venni.Gnilo grozdje ne pomeni samo zmanjšanje pridelka, gniloba namreč razvije encime, ki pospešujejo oksidacijo mošta. ▸ A rothadt szőlő nemcsak a terméshozamot csökkenti, a rothadás ugyanis olyan enzimeket is fejleszt, amelyek felgyorsítják a must oxidációját.Povezane iztočnice: oksidacija vina

por-rigō² -ere -rēxī -rēctum (iz *por-regō, gl. por)

1. iztegniti (iztegati, iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): Cu., Sen. ph., Sil., Lact., membra Ci., crus L., bracchia caelo O., trans pondera dextram H. (gl. pondus), porrecto iugulo historias audit H., Tityon … per tota novem cui iugera corpus porrigitur V.; occ.
a) porrigere manum (= gr. χειροτονεῖν) Ci. stegniti pri glasovanju = vzdigniti roko v znamenje odobravanja ali pritrditve.
b) po tleh iztegniti (stegniti), (na tla) podreti: hostem L., porrexit in herbis O., si quis ad ingentem frumenti semper acervum porrectus vigilet H. ležeč; od tod porrectus = na mrtvaški oder položen = mrtev, umrl: senex Cat.
c) obrniti (obračati), med. ležati, raztezati (razprostirati) se, segati: scopulus frontem porrigit in aequor O., Rhodope porrecta sub axem V. proti severu, locumque delegit, cuius pars altera colles erant clementer adsurgentes … pars in planitiem porrigebatur T., cubiculum porrigitur in solem Plin. iun., retro porrecta vestigia (naspr. antispectantia) Gell. nazaj obrnjene noge.

2. raztegniti (raztezati, raztegovati), poseb. kot voj. t.t., med. raztezati se, razprostirati se, segati: aciem latius porrigere S., iubet aciem porrigi Auct. b. Afr., porrecto agmine T., donec agmen per saltus porrigeretur T., porrecta in dorso (sc. Albani montis) urbs L., locus non planis porrectus spatiis H., quem ad finem porrecta loca aperta pertinebant C.

3. da(ja)ti, poda(ja)ti, (s)prožiti ((s)prožati), izprožiti (izprožati), (po)nuditi: Pr., Amm., Ap., Auct. b. Afr., Hier., Lact., alicui dextram manum Ci., manūs O., Cu., pocula dextris V., oscula lymphis O., poljubiti (poljubljati); metaf. da(ja)ti, nakloniti (naklanjati): et mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., praesidium clientibus opemque amicis Ci. (za)ščititi, pomoči (pomagati); preg.: dextram alicui porrigere „podati komu roko“ v pomoč = dobrotljivo pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati) koga: quem ad modum mihi advenienti tamquam totius Italiae atque ipsius patriae dextram porrexerint Brundisini Ci.; abs.: porrigentes et dantes Ci., nolle accipere ab ultro porrigentibus Lact.

4. metaf.
a) razširiti (razširjati), (po)več(ev)ati, (po)daljš(ev)ati: spem longius Lact., munificentiam latius Ap., fama porrecta Ap., vectigalia H., brumales porrigit horas (sc. sol) O.; se porrigere raztezati se, sezati: iam fortuna Romana porrigere se ad orientalia regna, non contenta Italiae terminis, coeperat Iust., quis se tua porrigat fortuna O., ad homines quoque nascendos vim numeri istius porrigi pertinereque ait Gell.
b) skrbeti do kdaj za bolnika: ut aliquis porrigatur in id tempus, quod curationi locum praestet Cels.
c) pot(ovanje) nadaljevati: iter dexterum porrigam Ap., iter retrorsum porrigens Ap.
č) kot gram. t.t. zlog (dolžino zloga) podaljš(ev)ati, zategniti (zatezati): syllabam O. (naspr. corripere). — Od tod adj. pt. pf. porrēctus 3

1. raztegnjen, razširjen, razprostrt, širen, širok, dolg: planities Amm., Cael. idr., loca C. širne planjave, planities Amm., porrectā longitudine Cels., porrectior acies T., porrectior Ilva (naspr. brevior Sardinia) Sen. ph. fr.; pren.: porrectior frons Pl. jasno, vedro čelo; subst. porrēctum -ī, n
a) razsežnost, dolgost, dolžina: Epiri, Achaiae, Atticae, Thessaliae in porrectum longitudo Plin.
b) ravna (prema) črta (linija): Vitr., in porrectum G. v ravni črti (liniji) (naspr. in anfractum); pl.: porrecta camporum Min. ravnine, ravnice, ravne poti (naspr. collium flexa).

2. metaf.
a) (časovno) podaljšan, dolg: mora O.
b) kot gram. t.t. podaljšan, zategnjen (naspr. correptus): litterae syllabaeve Q.

Opomba: Sinkop. obl.: porgite Pl., V., porgebat Sil., porxit Stat., porgam Fest., porge Aus., porgens Ci. (Arat.), Val. Fl., porgere Gell., porgi Stat. — Vulg. pf. porregit It.

possum, posse, potuī (obl. prezentovega debla so nastale iz potis (pote) in sum (*pot-sum > possum, potest itd.); obl. cj. pr. possem itd. so nove obl., tvorjene analogno po possum nam. stlat. potesse(m); enako tudi possumus, potestis, possunt nam. potes sumus, potes estis, potes sunt po vzoru possum, potes, potest. Pt. pr. potēns in obl. perfektovega debla so izpeljane iz nekega neohranjenega glag. *potēre; inf. posse iz *pot-esse; prim. osk. pútíad = possit, pútíans = possint)

1. (z)moči: dic nunc, si potes Ci., conquisivit, quos potuit N. kar največ (njih), kolikor jih je lahko, perfice, si potes Ci. če je mogoče, če le lahko; abs. potest mogoče je, moči je, more se zgoditi, morebiti, morda: nos dignitatem, ut potest, retinebimus Ci., potest, ut commiseris Ci., si potest Corn. če je mogoče, si posset Ci. če (ko) bi bilo mogoče, quī potest? Ci. kako je mogoče?, non potest Pl. nemogoče je, ni mogoče, tako tudi non potest, quin absit Pl., quod eius sine bello posset L. kolikor se da opraviti brez vojne, je mogoče storiti brez vojne, quantum potest Kom., Auct. b. Afr. kolikor (je) mogoče, brž ko (je) mogoče; tako tudi: quantum potes Ci. ep.; večinoma z inf.: Ter., N., Cu., Iust. idr., facere ut possem Ci., possum scire, quo profectus (sc. sis)? Pl. ali lahko od tebe izvem? = ali mi (pač) lahko poveš?; pogosto lat. ind. = sl. pogojnik: multa proferre possumus N. bi mogli, bi lahko, possum persequi oblectamenta rerum rusticarum Ci., servare cum potuerunt N. bi bili mogli, bi lahko, perturbationes animorum poteram ego morbos appelare Ci. bi mogel (bi lahko) oz. bi bil mogel (bi bil lahko); fieri potest, ut Ci. mogoče (možno) (je), non potest fieri, quin (ut non) Ci. (drugače) ni mogoče, nemogoče je, non possum facere, quin (ut non) Pl., Ci. ali non possum non z inf.: Pl. idr., ne morem si kaj, ne morem (s)trpeti (prenesti, prenašati), da ne bi = moram, nihil possum nescisse O. moral sem pač vedeti; posse pri superl. = kar največ, kar najbolj: quam maximas potest copias armat N., Caesari te commendavi ut gravissime potui Ci.; occ. v obscenem pomenu posse aliquam (sc. futuere ali vitiare): H., Mart.

2. trans. močan (močen, mogočen) biti, premoči, moč (veljavo, vpliv) imeti, biti vpliven, vplivati, veljati, doseči, opraviti, storiti, narediti (delati), učinkovati, delovati; redko = znati, umeti, biti sposoben: Hirt., Auct. b. Alx. idr., non esse dubium, quin totius Galliae plurimum Helvetii possent C., gratiā et largitione apud Sequanos plurimum posse C., multum potest fortuna C., exposuit, quid iniquitas loci posset C., multum fortuna potest in re militari, in bello C., neque solum domi, sed etiam apud finitimas civitates largiter posse C., equitatu nihil posse C., plus potest apud te pecuniae cupiditas Ci., cum omnia se posse censebat Ci. ko se je imel za vsemogočnega, qui non potest Ci. kdor ničesar ne zmore, nesposobnež, multum (plus, plurimum) satis posse ad aliquid Ci. idr., tantum auctoritate potuit valuitque eloquentiā N., quid virtus et quid sapientia possit H., multum in senatu posse L. epit., omnia quidem ut posses in nobis (da bi imel moč nad nami), di dederunt L., deos putas pro Romanis posse Cypr. da imajo moč ščititi Rimljane. — Adj. pt. pr. potēns -entis

1. zmožen, sposoben, vešč: Enn., T., Q., Sil., Ap., Ulp. (Dig.) idr., regni L. sposoben za kraljevanje, neque pugnae neque fugae potens L., armorum tenendorum L. držati, prijeti (za) orožje.

2. mogočen, vpliven, môčen, močán: H., Sen. ph., Suet. idr., potentissimus civis Ci., duo potentissimi reges Ci., familiae clarae ac potentes L., terra antiqua, potens armis atque ubere glaebae V., mulier p. pecuniā T., centum oppidis potens Crete H.; kot subst. = mogočnež, velikaš, veljak, vplivnež, pomembnež: L., S. fr., Lact. idr., humiles laborant, ubi potentes dissident Ph., inimicitiae potentium Ci.

3. moč imajoč, močen (močan), delujoč, učinkovit: Lact. idr., arma potentiora L., admonitus nihil esse potentius auro O., verba p. O., odor potentissimus Plin., argumentum parum potens Sen. ph. premalo tehten, potentissima argumenta Q., accusator iure potentior Q., ad id parum potentes erant L., quaecumque herba potens ad opem radixque medendo … meast O., herba potens adversus ranas Plin., in affectibus potensissimus Q.; z gen.: fandi potentes Aus., divini (v vedeževalstvu) p. Ap.

4. oblast (moč) imajoč nad kom, nad čim, v oblasti imajoč, obvladujoč koga, kaj, vladajoč komu, čemu, vladar(ica), gospodar(ica) koga, česa: Sen. tr., Ap., Lact. idr., potentes rerum suarum et urbis L., diva potens Cypri H. (o Veneri), silvarum potens H. (o Diani), nimborum tempestatumque potens V., mulier potens mariti T., potens mei sum L. sam svoj (gospod), neodvisen, samostojen, sui potens H. sam svoj (gospod) biti ali (= gr. ἐγκρατῆς ἑαυτοῦ, αὐτάρκης) imeti sebe v oblasti, imeti nadzor nad sabo, kontrolirati se, biti gospodar samega sebe, biti zmeren, biti zadovoljen z malim, non p. mei eram Cu. nisem bil pri sebi, nisem bil priseben, p. mentis O. pri (zdravi) pameti, p. irae L. gospodar(eč) nad jezo, kroteč jezo, p. consilii L. gospodar svojega sklepa, animal potens leti Lucan. ki lahko usmrti (ubije); abs.: mea est p. Ter. oblast, pravica.

5. pesn.
a) tisti, ki je kaj dosegel, dosegši kaj: Val. Fl., pacis potentes Pl., voti O. ki se mu je želja izpolnila, iussi O. ki je izvršil povelje, p. facta promissi V. ki je dosegla, kar ji je bilo obljubljeno.
b) srečen = tisti, ki mu vse teče kot po maslu: tota dicar in urbe potens Pl., in amore Cat., parvo p. Fabricius V. srečen ob malem (z malim), v svojem uboštvu bogat. — Adv. potenter

1. močno, silno, učinkovito: perrumpere saxa potentius fulmine H., nec tantum praestari hoc genus potenter, sed etiam, ubi non est, desiderari solet Q., quod aut turpiter aut potenter dicitur Q., ut dicat utiliter et ad efficiendum quod intendit potenter Q., quod ad violentas regis Pyrri sordes attinuerat, se ipsa potenter atque efficaciter defendit Val. Max.; superl.: potentissime Ps.-Q. (Decl.).

2. po (svoji) moči (svojih močeh), po (svojih) zmožnostih: cui lecta potenter (= pro viribus; nekatere izdaje navajajo pudenter) erit res H.

Opomba:

1. neskrč. obl.: potesse Pl., Ter., Luc., Ci. (Arat.), Lucr., Prud.; potesset Pl., Luc.

2. star. obl.: potissunt = possunt Luc. fr.; potisset = posset Pl., Luc.; potissit = possit Lucr.; potissint = possint Luc.; possiem = possim Pl., Ter.; possies = possis Pl.; possiet = possit Pl., Ter.

3. pass.: potestur = potest Pac., Enn., Scipio Africanus ap. Fest., Lucr.; possitur Ca.; poteratur Non., C. Gracchus ap. Fest.; possetur Quadr. ap. Non.

protēggere^* v. tr. (pres. protēggo)

1. obvarovati (tudi pren.)

2. pomagati; podpreti, podpirati; protežirati

3. zaščititi:
proteggere la produzione del vino ščititi proizvodnjo vina

réchauffer [rešofe] verbe transitif pogreti (un plat jed)

se réchauffer ogreti se, figuré (zopet) se razvneti
réchauffer les couches ogreti plasti, grede s toplim gnojem
réchauffer les vergers ogreti sadovnjake z žerjavnicami
réchauffer un serpent dans son sein (figuré) greti gada na prsih, figuré ščititi nehvaležneža, ki skuša škodovati

Schutz, der, (-es, -e) zaščita (vor pred); der Natur, Umwelt: varovanje, varstvo; (Verteidigung) obramba; Sport, Technik ščitnik; Schutz geben/verleihen/bieten ščititi, zaščititi, varovati; in Schutz nehmen vzeti v zaščito

shelter¹ [šéltə] samostalnik
zaklonišče, zavetišče, zatočišče, zavetje (from pred)
zaščitna streha
vojska bunker; zaščita, okrilje, krov, varstvo; prenočišče

shelter half vojska šotorsko krilo
shelter-stick sleng dežnik
under shelter of the night pod zaščito (okriljem) noči
to afford a shelter nuditi zavetje
to be a shelter from ščititi pred
to get (to seek, to take) shelter dobiti (iskati, najti) zavetje from pred, with pri

soutien [sutjɛ̃] masculin opora (tudi figuré); figuré podpora, podpornik; hranitelj, oskrbovalec, vzdrževatelj

soutien de famille vzdrževalec, rednik družine
ce parti apportera son soutien au gouvernement ta stranka bo podprla vlado
unité féminin de soutien (militaire) enota, ki pride na pomoč kaki drugi vojaški enoti
se faire le soutien d'une cause podpreti, braniti, ščititi neko stvar

stellen (aufstellen) postaviti (sich se), postavljati; (geben) dati; Fallen: nastaviti, nastavljati; Aufgaben: zastaviti, zastavljati; die Uhr, Weichen: nastaviti, naravnati, naravnavati; Hund die Ohren usw. postaviti pokonci; Anträge, Gesuche: vlagati, vložiti, dati, dajati; jemanden figurativ poklicati na odgovornost; einen Verbrecher: ujeti, Jagd der Hund ein Stück Wild: prestreči, zaustaviti; sich stellen predati se policiji; Heerwesen, Militär javiti se za vojaško službo; sich stellen einer Herausforderung usw.: figurativ soočiti se (z), ne izmikati se (čemu); sich stellen (sich verstellen) delati se, pretvarjati se; sich krank stellen delati se bolnega; sich taub stellen delati se gluhega, figurativ biti gluh (za); sich tot stellen delati se mrtvega; kalt stellen dati hladiti; warm stellen dati greti; beiseite stellen dati na stran; eine Aufgabe stellen naložiti/zastaviti nalogo; eine Diagnose stellen postaviti diagnozo; Ersatz stellen dati nadomestilo/nadomestek; Fallen stellen nastavljati pasti ( tudi figurativ ); eine Forderung stellen zahtevati; ein Frage stellen postaviti vprašanje, vprašati; eine Kaution stellen plačati varščino/kavcijo; auf sich selbst gestellt sein biti odvisen od svojih sposobnosti;
hinter: sich stellen hinter podpirati (kaj, koga);
in: in Abrede stellen zanikati; in Frage stellen postaviti pod vprašaj; in Rechnung stellen zaračunati;
mit: sich gut stellen mit biti v dobrih odnosih z;
unter: unter Anklage stellen (für) obtožiti (česa); unter Aufsicht stellen odrediti nadzor (za), začeti nadzorovati; unter Beweis stellen dokazovati, dokazati; unter Strafe stellen prepovedati (pod kaznijo);
vor: vor Gericht stellen postaviti pred sodišče; sich stellen vor jemanden braniti koga, ščititi koga;
zu: sich stellen zu einer Sache, jemandem imeti ... odnos do;
zur: zur Auswahl stellen dati na izbiro; zur Debatte stellen dati na dnevni red (kaj), sprožiti razpravo (o); zur Rede stellen klicati na odgovornost/zagovor; zur Seite stellen postaviti ob stran, dati pomoč; zur Verfügung stellen dati na razpolago

vlága humidité ženski spol , (kože) moiteur ženski spol

relativna vlaga zraka humidité relative de l'air
ščititi pred vlago! conserver (ali tenir, mettre) à l'abri de l'humidité!, à protéger de l'humidité!, craint l'humidité!

vlága humedad f

odporen proti vlagi resistente a la humedad
vlaga zraka humedad del aire, humedad atmosférica
ščititi pred vlago! ¡protéjase contra (ali presérvese de) la humedad!