guastare
A) v. tr. (pres. guasto)
1. pokvariti, skaziti, poškodovati:
la grandine ha guastato il raccolto toča je poškodovala letino
guastare lo stomaco, la salute pokvariti želodec, zdravje
guastarsi il sangue pren. razjeziti se, gnati si k srcu
guastarsi la testa pren. zgubiti glavo, razsodnost
2. pren. motiti:
guastare l'amicizia prekiniti prijateljstvo
guastare l'incantesimo razbiti čar, razbliniti iluzije
guastare i sogni a qcn. kvariti komu sanje, motiti komu srečo
3. pren. kvariti, spriditi
B) v. intr. škodovati, biti neprimeren, neprijeten:
una parola gentile non guasta mai prijazna beseda nikoli ne škodi
C) ➞ guastarsi v. rifl. (pres. mi guasto)
1. pokvariti se (tudi pren.):
l'orologio si è guastato ura se je pokvarila
temo che il tempo si guasti bojim se, da se bo vreme pokvarilo
2. pren. pokvariti se, spriditi se
PREGOVORI: troppi cuochi guastano la cucina preg. veliko babic, kilav otrok
Zadetki iskanja
- hechizo umeten, izumetničen
hechizo m čar, čarodejstvo, urok - letni čas stalna zveza
(obdobje v letu) ▸ évszak
Gozd ima svoj čar v vsakem letnem času. ▸ Az erdőnek minden évszakban megvan a maga varázsa.
Jesen je čas trgatve, marsikateremu Slovencu najlepši letni čas. ▸ Az ősz a szüret ideje, sok szlovén számára a legszebb évszak. - ljubez|en1 [é] ženski spol (-ni …)
1. die Liebe, -liebe (Božja Gottesliebe, bratska Bruderliebe, hčerinska Tochterliebe, krščanska Christenliebe, materinska Mutterliebe, očetovska Vaterliebe, opičja Affenliebe, otroška Kindesliebe, sestrska Schwesterliebe, starševska Elternliebe, do bližnjega Nächstenliebe, do domovine Vaterlandsliebe, do otrok Kinderliebe, do samega sebe Selbstliebe, do živali Tierliebe, med zakoncema Gattenliebe, med sorojenci Geschwisterliebe)
nesrečna ljubezen unglückliche Liebe
platonična ljubezen platonische Liebe
posebna ljubezen (posebno nagnjenje) die Vorliebe
telesna ljubezen sinnliche Liebe
kupivna ljubezen die käufliche Liebe
…ljubezi/po ljubezi/iz ljubezi Liebes-
(boginja die Liebesgöttin, bog der Liebesgott, čar der Liebeszauber, dokaz der Liebesbeweis, izguba der Liebesverlust, nesposobnost die Liebesunfähigkeit, odtegovanje der Liebesentzug, poroka iz die Liebesheirat, potreba po das Liebesbedürfnis, priznanje das Liebesbekenntnis, sreča v das Liebesglück, umetnost die Liebeskunst, zagotavljanje Liebesbeteuerungen množina, zakon iz die Liebesehe, znamenje das Liebeszeichen, žrtev iz das Liebesopfer)
vračanje ljubezni die Gegenliebe
bolan od ljubezni liebeskrank
nesposoben ljubezni liebesunfähig
potreben ljubezni liebebedürftig
ljubezen na prvi pogled Liebe auf den ersten Blick
iz ljubezni aus Liebe
z ljubeznijo in Liebe, mit Liebe
vračati ljubezen jemandem die Liebe erwidern, jemanden wiederlieben
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
stara ljubezen ne zarjavi alte Liebe rostet nicht
2. (ljubeča skrb, naklonjenost) die Zuwendung (otroci potrebujejo mnogo ljubezni Kinder brauchen sehr viel Zuwendung)
3. (zveza, razmerje) die Liaison - odčara|ti (-m) wegzaubern, fortzaubern; (odvzeti čar) entzaubern
- odvz|eti [é] (-amem) komu kaj iz rok: (jemandem etwas) abnehmen, wegnehmen, fortnehmen; (jemanden) einer Sache berauben; (ne priznati/priznavati) absprechen, aberkennen; otroka, policija dokumente, prostost: entziehen
začasno odvzeti vozniško dovoljenje, blago, predmete ipd.: sicherstellen
odvzeti državljanstvo komu (jemanden) expatriieren, denaturalisieren, (jemandem) die Staatsbürgerschaft aberkennen/entziehen
odvzeti čar čemu (etwas) entzaubern
odvzeti eksistenco komu (jemanden) brotlos machen
odvzeti funkcije komu (jemanden) seiner Funktionen/seines Amtes entheben
odvzeti kri komu bei (jemandem) eine Blutprobe machen, (jemandem) Blut entnehmen
odvzeti lesk čemu (eine Sache) blindmachen
odvzeti moč komu (jemanden) entmachten
odvzeti opravilno sposobnost komu (jemanden) entmündigen, (jemanden) für unmündig erklären lassen
tehnika odvzeti plin Gas wegnehmen - romper (pretekli deležnik: roto) od-, pre-, z-lomiti, razbiti (se), raztrgati (se), prekiniti (se); izkrčiti, obdelati; utreti (pot); podreti; odpreti se; napóčiti; nenadoma se odločiti; začeti
romper los cristales okna razbiti
romper el encanto razrešiti čar
romper el fuego (voj) začeti streljati
romper las hostilidades začeti sovražnosti
romper las relaciones prekiniti odnose (zveze)
romper el vuelo vzleteti
romper a hablar začeti govoriti
romper con alg. prelomiti s kom
romper en bruhniti v
romper por todo iti čez vse ovire
al romper el día ob dnevnem svitu
romperse zlomiti se, razbiti se
romperse la cabeza glavo si beliti - shine1 [šáin] samostalnik
(sončni) sij, sijaj, blišč, lesk
figurativno prestiž; lepo vreme; čiščenje čevljev
sleng prepir, direndaj, hrup; senzacija
ameriško objestno dejanje, burka
ameriško, sleng nagnjenost, naklonjenost, kaprica (to za)
to give s.o.'s shoes a shine očistiti, naloščiti komu čevlje
we will go, rain or shine šli bomo ob vsakem vremenu
have a shine? čiščenje čevljev, prosim?
to kick up no end of a shine sleng delati velik kraval
to put a good shine on one's shoes bleščeče si naloščiti čevlje
to take the shine out of s.o. zatemniti, zasenčiti koga, nadkriliti, prekositi koga; odvzeti čar novosti (out of s.th. čemu)
to take a shine to s.o. dobiti simpatije za koga - δολο-ποιός 2 (ποιέω) varljiv, zvit, prekanjen, mamen, ἀνάγκα mamilen čar (Nesov, katerega se Dejanejra ni mogla ubraniti).
- ἐπ-αοιδή, ἡ ep. ion. poet., skrč. ἐπῳδή 1. čarodejna pesem, zagovor, zagovarjanje, čar, prijazen opomin, svarilo φίλων. 2. žrtvena pesem in molitev perzijskih magov.
- ἐπῳδή, ἡ, ion. poet. ἐπ-αοιδή (ἐπ-ᾴδω) posvetilna pesem, čarobno petje, čarodejna pesem (Siren), zagovor, zagovarjanje, čaranje, čar, opomin, svarilo.
- θελκτήριος 2 (θέλγω) poet. čaroben, mamljiv λόγοι; subst. τὸ θελκτήριον 1. čar, čarovno sredstvo, mamilo, bajilo. 2. radost, poživilo, veselje, zabavna pesem, θεῶν za bogove; νεκροῖς spravni (pitni) dar za mrtve. 3. pomirjevalno sredstvo ἄγαλμα θεῶν θελκτήριον.
- πάγ-χριστος 2 (χρίω) poet. ves pomaziljen, τὸ πάγχριστον bajilo, τῆς πειθοῦς ljubezenski čar.
- στέργηθρον, τό στέργημα, ατος, τό poet. ljubezenski čar, vez ljubezni, ljubezen.
- τέρας, ατος, τό [Et. iz qwer-, sor. πέλωρ iz qwer-ōr (po dissim.), kor. qwer "narediti"; slov. čar, čarati. – Obl. gen. ep. τέραος, ion. τέρεος, pl. nom. τέρατα, ep. τέραα, ion. τέρεα; gen. τεράτων, ep. τεράων, ion. τερέων, dat. τέρασι, ep. τεράεσσι, ion. τερέεσσι]. 1. pomenljivo znamenje na nebu (grom, blisk, mavrica), (od boga poslano) znamenje, čudežno znamenje NT, čudež, čudo. 2. pošast, prikazen, grdoba, plašilo, strašilo.