Franja

Zadetki iskanja

  • guastare

    A) v. tr. (pres. guasto)

    1. pokvariti, skaziti, poškodovati:
    la grandine ha guastato il raccolto toča je poškodovala letino
    guastare lo stomaco, la salute pokvariti želodec, zdravje
    guastarsi il sangue pren. razjeziti se, gnati si k srcu
    guastarsi la testa pren. zgubiti glavo, razsodnost

    2. pren. motiti:
    guastare l'amicizia prekiniti prijateljstvo
    guastare l'incantesimo razbiti čar, razbliniti iluzije
    guastare i sogni a qcn. kvariti komu sanje, motiti komu srečo

    3. pren. kvariti, spriditi

    B) v. intr. škodovati, biti neprimeren, neprijeten:
    una parola gentile non guasta mai prijazna beseda nikoli ne škodi

    C) ➞ guastarsi v. rifl. (pres. mi guasto)

    1. pokvariti se (tudi pren.):
    l'orologio si è guastato ura se je pokvarila
    temo che il tempo si guasti bojim se, da se bo vreme pokvarilo

    2. pren. pokvariti se, spriditi se
    PREGOVORI: troppi cuochi guastano la cucina preg. veliko babic, kilav otrok
  • hechizo umeten, izumetničen

    hechizo m čar, čarodejstvo, urok
  • letni čas stalna zveza
    (obdobje v letu) ▸ évszak
    Gozd ima svoj čar v vsakem letnem času. ▸ Az erdőnek minden évszakban megvan a maga varázsa.
    Jesen je čas trgatve, marsikateremu Slovencu najlepši letni čas. ▸ Az ősz a szüret ideje, sok szlovén számára a legszebb évszak.
  • ljubez|en1 [é] ženski spol (-ni …)

    1. die Liebe, -liebe (Božja Gottesliebe, bratska Bruderliebe, hčerinska Tochterliebe, krščanska Christenliebe, materinska Mutterliebe, očetovska Vaterliebe, opičja Affenliebe, otroška Kindesliebe, sestrska Schwesterliebe, starševska Elternliebe, do bližnjega Nächstenliebe, do domovine Vaterlandsliebe, do otrok Kinderliebe, do samega sebe Selbstliebe, do živali Tierliebe, med zakoncema Gattenliebe, med sorojenci Geschwisterliebe)
    nesrečna ljubezen unglückliche Liebe
    platonična ljubezen platonische Liebe
    posebna ljubezen (posebno nagnjenje) die Vorliebe
    telesna ljubezen sinnliche Liebe
    kupivna ljubezen die käufliche Liebe
    …ljubezi/po ljubezi/iz ljubezi Liebes-
    (boginja die Liebesgöttin, bog der Liebesgott, čar der Liebeszauber, dokaz der Liebesbeweis, izguba der Liebesverlust, nesposobnost die Liebesunfähigkeit, odtegovanje der Liebesentzug, poroka iz die Liebesheirat, potreba po das Liebesbedürfnis, priznanje das Liebesbekenntnis, sreča v das Liebesglück, umetnost die Liebeskunst, zagotavljanje Liebesbeteuerungen množina, zakon iz die Liebesehe, znamenje das Liebeszeichen, žrtev iz das Liebesopfer)
    vračanje ljubezni die Gegenliebe
    bolan od ljubezni liebeskrank
    nesposoben ljubezni liebesunfähig
    potreben ljubezni liebebedürftig
    ljubezen na prvi pogled Liebe auf den ersten Blick
    iz ljubezni aus Liebe
    z ljubeznijo in Liebe, mit Liebe
    vračati ljubezen jemandem die Liebe erwidern, jemanden wiederlieben
    ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
    stara ljubezen ne zarjavi alte Liebe rostet nicht

    2. (ljubeča skrb, naklonjenost) die Zuwendung (otroci potrebujejo mnogo ljubezni Kinder brauchen sehr viel Zuwendung)

    3. (zveza, razmerje) die Liaison
  • odčara|ti (-m) wegzaubern, fortzaubern; (odvzeti čar) entzaubern
  • odvz|eti [é] (-amem) komu kaj iz rok: (jemandem etwas) abnehmen, wegnehmen, fortnehmen; (jemanden) einer Sache berauben; (ne priznati/priznavati) absprechen, aberkennen; otroka, policija dokumente, prostost: entziehen
    začasno odvzeti vozniško dovoljenje, blago, predmete ipd.: sicherstellen
    odvzeti državljanstvo komu (jemanden) expatriieren, denaturalisieren, (jemandem) die Staatsbürgerschaft aberkennen/entziehen
    odvzeti čar čemu (etwas) entzaubern
    odvzeti eksistenco komu (jemanden) brotlos machen
    odvzeti funkcije komu (jemanden) seiner Funktionen/seines Amtes entheben
    odvzeti kri komu bei (jemandem) eine Blutprobe machen, (jemandem) Blut entnehmen
    odvzeti lesk čemu (eine Sache) blindmachen
    odvzeti moč komu (jemanden) entmachten
    odvzeti opravilno sposobnost komu (jemanden) entmündigen, (jemanden) für unmündig erklären lassen
    tehnika odvzeti plin Gas wegnehmen
  • romper (pretekli deležnik: roto) od-, pre-, z-lomiti, razbiti (se), raztrgati (se), prekiniti (se); izkrčiti, obdelati; utreti (pot); podreti; odpreti se; napóčiti; nenadoma se odločiti; začeti

    romper los cristales okna razbiti
    romper el encanto razrešiti čar
    romper el fuego (voj) začeti streljati
    romper las hostilidades začeti sovražnosti
    romper las relaciones prekiniti odnose (zveze)
    romper el vuelo vzleteti
    romper a hablar začeti govoriti
    romper con alg. prelomiti s kom
    romper en bruhniti v
    romper por todo iti čez vse ovire
    al romper el día ob dnevnem svitu
    romperse zlomiti se, razbiti se
    romperse la cabeza glavo si beliti
  • shine1 [šáin] samostalnik
    (sončni) sij, sijaj, blišč, lesk
    figurativno prestiž; lepo vreme; čiščenje čevljev
    sleng prepir, direndaj, hrup; senzacija
    ameriško objestno dejanje, burka
    ameriško, sleng nagnjenost, naklonjenost, kaprica (to za)

    to give s.o.'s shoes a shine očistiti, naloščiti komu čevlje
    we will go, rain or shine šli bomo ob vsakem vremenu
    have a shine? čiščenje čevljev, prosim?
    to kick up no end of a shine sleng delati velik kraval
    to put a good shine on one's shoes bleščeče si naloščiti čevlje
    to take the shine out of s.o. zatemniti, zasenčiti koga, nadkriliti, prekositi koga; odvzeti čar novosti (out of s.th. čemu)
    to take a shine to s.o. dobiti simpatije za koga
  • δολο-ποιός 2 (ποιέω) varljiv, zvit, prekanjen, mamen, ἀνάγκα mamilen čar (Nesov, katerega se Dejanejra ni mogla ubraniti).
  • ἐπ-αοιδή, ἡ ep. ion. poet., skrč. ἐπῳδή 1. čarodejna pesem, zagovor, zagovarjanje, čar, prijazen opomin, svarilo φίλων. 2. žrtvena pesem in molitev perzijskih magov.
  • ἐπῳδή, ἡ, ion. poet. ἐπ-αοιδή (ἐπ-ᾴδω) posvetilna pesem, čarobno petje, čarodejna pesem (Siren), zagovor, zagovarjanje, čaranje, čar, opomin, svarilo.
  • θελκτήριος 2 (θέλγω) poet. čaroben, mamljiv λόγοι; subst. τὸ θελκτήριον 1. čar, čarovno sredstvo, mamilo, bajilo. 2. radost, poživilo, veselje, zabavna pesem, θεῶν za bogove; νεκροῖς spravni (pitni) dar za mrtve. 3. pomirjevalno sredstvo ἄγαλμα θεῶν θελκτήριον.
  • πάγ-χριστος 2 (χρίω) poet. ves pomaziljen, τὸ πάγχριστον bajilo, τῆς πειθοῦς ljubezenski čar.
  • στέργηθρον, τό στέργημα, ατος, τό poet. ljubezenski čar, vez ljubezni, ljubezen.
  • τέρας, ατος, τό [Et. iz qwer-, sor. πέλωρ iz qwer-ōr (po dissim.), kor. qwer "narediti"; slov. čar, čarati. – Obl. gen. ep. τέραος, ion. τέρεος, pl. nom. τέρατα, ep. τέραα, ion. τέρεα; gen. τεράτων, ep. τεράων, ion. τερέων, dat. τέρασι, ep. τεράεσσι, ion. τερέεσσι]. 1. pomenljivo znamenje na nebu (grom, blisk, mavrica), (od boga poslano) znamenje, čudežno znamenje NT, čudež, čudo. 2. pošast, prikazen, grdoba, plašilo, strašilo.