Franja

onocentaurus -ī, m (gr. ὀνοκένταυρος) oslovski kentáver, neka brezrepa opica, metaf. o nečistih demonih: Vulg., Hier.

ópička (-e) f dem. od opica scimmietta

orangutan samostalnik
(opica) ▸ orángután
Povezane iztočnice: sumatranski orangutan

pavijan samostalnik
1. zoologija (opica) ▸ páviánPovezane iztočnice: grivasti pavijan, rumeni pavijan

2. lahko izraža negativen odnos (bahav človek) ▸ pávián
On se mi zdi pravi mislec in galanten gospod, drugi so sami pavijani. ▸ Ő igazi bölcselőnek, gáláns úrnak tűnik, a többiek mind csak páviánok.
Moja mama hodi po mestu kakor pavijan in vsem glasno razlaga, da sem se poročila z Raulom. ▸ Az anyám páviánként jár-kel a városban, és mindenkinek elújságolja, hogy feleségül mentem Raulhoz.

Pithēcūsa -ae, f (Mel.) in pl. Pithēcūsae -arum, f (L., O.) (Πιϑηκοῦσα, Πιϑηκοῦσαι; πίϑηκος opica) Pitekúza =„Opičji otok“, otok v Tirenskem morju blizu Kum (zdaj Ischia). Nekateri avtorji so s tem imenom zaznamovali dva otoka, torej Pitekúzi oz. „Opičja otoka“ (prim. Aenāria in Inarimē; zdaj Ischia in Procida).

poilu, e [pwalü] adjectif kosmat, dlakav; masculin silak, močan človek; familier francoski bojevnik iz prve svetovne vojne

poilu comme un singe kosmat kot opica

pritlikavi šimpanz stalna zveza
zoologija Pan paniscus (opica) ▸ törpe csimpánz
Sopomenke: bonobo

proboscis [prəbɔ́sis, prou-] samostalnik (množina proboscises)
zoologija rilec
šaljivo nos

proboscis monkey nosan (opica)

rumeni pavijan stalna zveza
zoologija Papio cynocephalus (opica) ▸ sárgás babuin

Satyrus -ī, m (tuj. Σάτυρος)

1. Sátir, večinoma v pl. Satyrī -ōrum, m Sátiri, gozdna in poljska božanstva, razposajeni Dionizovi spremljevalci na pol človeške, na pol kozlovske zunanjosti; upodabljali so jih z mršavimi lasmi, topim nosom, kozlovskimi ušesi in kozlovskim repom, pozneje, ko so jih istovetili s Pani in Paniski, rimski pesniki pa z latinskimi Favni, tudi kot rogate in kozjenoge: CI., V., O., H., LUCR., COL., SIL. idr., Satyrus Phryx (= Marsyas) O.; meton.
a) satyrus sátirski ples: satyrum moveare Bathylli PERS. ples, ki ga je plesal (pantomimik) Batil kot Satir.
b) v pl. satyri (= gr. σάτυροι) sátirske igre, sátirske drame, komične poigre ali smešnice (oponosnice, zabavljivke) kot dodatek h grškim tragedijam; poleg tragiških junakov so v njih nastopali komični zbori Satirov: satyrorum scriptor, satyri dicaces, protervi H. Od tod adj. Satyricus 3 sátirski =
a) Sátiru podoben: signa PLIN.
b) k sátirski igri (drami) sodeč, satirsko-dramski: genus scaenarum VITR., dramata, fabulae ACR., satyrica vel mimica levitas AUG.

2. metaf. satir, neka Satiru podobna repata opica: PLIN.

siamang samostalnik
zoologija Symphalangus syndactylus (opica) ▸ sziamang

Sphīnx, Sphīngis, f (Σφίγξ)

1. Sfínga, neka izvirno egiptovska pošast, ki so jo Egipčani upodabljali kot ležečega krilatega leva z moškim zgornjim delom telesa, Grki in (po njihovem vzoru) Rimljani pa kot (nav. nekrilatega) leva z dekliško glavo in oprsjem. Grška Sfinga je živela pri bojotijskih Tebah; vsakemu mimoidočemu je zastavila uganko, in kdor je ni znal rešiti, ga je raztrgala. Grkom je Sfinga simbolizirala zgolj pogubno kugo, ki je pogosto razsajala po Tebah in okolici: Pl., O. (z gr. acc. Sphinga), Stat. (z gr. gen. Sphingos), Hyg., Sen. tr., Aus., Fest. (z gen. pl. Sphingum); kot podoba na Avgustovem pečatu: Plin., Suet.; v besedni igri: ut Cicero fecit, cum ei testem in iudicio Verris roganti dixisset Hortensius „non intellego haec aenigmata“: „atqui debes“, inquit, „cum Sphingem domi habeas“; acceperat autem ille a Verre Sphingem aeneam magnae pecuniae Q. (Instit. orat. 6, 3, 98).

2. sphinx sfínga, neka opica, najbrž šimpanz: Mel., Plin.

stari svet moški spol die alte Welt
živalstvo, zoologija opica starega sveta der Altweltaffe

sumatranski orangutan stalna zveza
zoologija Pongo abelii (opica) ▸ szumátrai orangután

ursine [ə́:sain, -sin] pridevnik

1.
medvedji, podoben medvedu; spadajoč v družino medvedov

ursine howler rdeči vriskač (opica)

2. zoologija
pokrit z bodicami

velu, e [vəlü] adjectif kosmat; (blago) kocast

velu comme un singe kosmat kot opica (medved)
fourrure velue dolgodlako krzno

zamorska mačka stalna zveza
zoologija Chlorocebus pygerythrus (opica) ▸ vervet majom

αὐτο-τραγικός πίθηκος prava tragična opica.

πίθηκος, ὁ [Et. idevr. bhidh-, lat. foe-dus, slov. běs (iz běd-s)] opica.