Franja

Zadetki iskanja

  • do predl.
    I. z rod.
    1. do: od riječi do riječi, od reči do reči
    2. poleg: on sjedi do mene; konj do konja, junak do junaka
    3. za: nije mi stalo do toga
    4. od: to ne stoji do mene to ni odvisno od niene
    5. na, v: krivica je do njega krivda je na njem; on je kriv
    II. s tož.
    1. razen, kot: u onoj gužvi nisam mogao čuti do viku
    2. razen: svi do jednoga vsi razen enega
  • dôba epoch; era; age; period; season

    za nedoločeno dôbo for an undetermined period
    deževna dôba rainy season
    kamena dôba the Stone Age
    karenčna dôba waiting time
    ledena dôba the Ice Age; glacial period
    junaška dôba heroic age
    otroška dôba childhood
    prehodna dôba transitional period, time of transition
    zlata dôba the golden age
    on je v najlepši dôbi he is in the prime of life
    starostna dôba od 13 do 19 let teens pl
  • dôba temps moški spol , époque ženski spol , période ženski spol , ère ženski spol , âge moški spol , saison ženski spol

    on je v najlepši dobi il est dans la fleur de l'âge (ali dans ses plus belles années)
    bronasta doba âge moški spol du bronze
    deževna doba saison ženski spol des pluies
    ledena doba époque ženski spol (ali période ženski spol) glaciaire, glaciation ženski spol
    lovna doba saison ženski spol de la chasse
    mladeniška doba adolescence ženski spol
    moška doba âge moški spol adulte (ali viril), virilité ženski spol, force ženski spol de l'âge
    poskusna doba temps moški spol (ali période ženski spol) d'essai; stage moški spol
    povojna doba (époque ženski spol d') après-guerre moški spol
    reformacijska doba époque ženski spol de la Réforme (ali de la Réformation)
    službena doba années ženski spol množine de service, ancienneté ženski spol
    sušna doba saison ženski spol sèche
    učna doba (temps moški spol d')apprentissage moški spol
    zavarovalna doba durée ženski spol du contrat d'assurance
    življenjska doba durée de (la) vie
    (dolga) življenjska doba longévité ženski spol
  • dobáva delivery; supply; purveyance

    plačljivo ob dobávi to be paid for on delivery
    rok dobáve time of delivery
  • dobíček profit; gain; (marža) margin

    čisti dobíček clear (ali net) profit; net balance
    izredni dobíček, višek dobíčka excess profit
    mastni, veliki dobíčki substantial profits
    vojni dobíček war profit
    delitev dobíčka profit sharing
    delež pri dobíčku share in the profits
    prinesti dobíček to leave (ali to bring ali to yield) a profit
    prodati z dobíčkom to sell at a profit
    izkazati dobíček to show a profit
    potegniti dobíček iz česa to make a profit on something
    film je prinesel 100.000 dolarjev čistega dobíčka the film netted 100,000 dollars
  • doblar podvojiti (se), (skupaj) zganiti; ukriviti, upogniti, prepogniti; zvoniti (za umrlega); stran kreniti

    doblar la cabeza skloniti glavo; umreti
    doblar la cerviz ukloniti tilnik, ukloniti se
    doblar la esquina zaviti okoli vogala, proč steči
    doblar a palos pretepsti
    le doblo la edad sem še enkrat toliko star kot on
    doblar (a) otra calle v drugo ulico zaviti
    doblarse ukloniti se sili
    antes doblar que quebrar rajši se ukloniti kot se zlomiti
  • dobríčina a good fellow, a good soul

    on je dobríčina he is a good sort
  • dobro2 prislov well

    doslej vse dobro so far, so good
    (že) dobro! all right!, okay!, fine!
    dobro mišljen well-meant, well-intentioned
    dobro vzgojen well-mannered, well-bred
    dobro znan well-known
    dobro, da je... a good thing there's...
    dobro bi bilo, da... it would be a good thing if...
    ni mi dobro I feel unwell, I feel poorly
    dobro govoriti o to speak well of
    dobro mi gre I am getting on well (ali nicely); I am doing well
    z njim se ne bo dobro končalo he will come to no good
    dobro izgledati to have good looks
    dobro spati to have a good night
    dobro se zabavati to have a good time, to enjoy someone
    stvar se obrača na dobro the affair is shaping well (ali things are looking up)
  • dôbro (prislov) bien ; (samostalnik) bien m , (trg) haber m

    dobro! (prav!, drži!) ¡de acuerdo!
    ni mi dobro (slabo mi je) no estoy bien
    to mi dobro de esto me sienta bien
    dobro mu gre le va bien
    govoriti dobro o kom hablar bien de alg
    pisati v dobro (trg) pasar al haber, poner en el haber
    dobro se razumeti med seboj vivir en perfecta armonía
    dobro se razumeti s kom entenderse bien con alg, estar bien con alg
    smatrati za dobro estimar (ali creer) oportuno (ali conveniente)
    vzeti kaj za dobro tomar a/c en el buen sentido
    dobro bi (on) napravil, če bi šel haría bien en marcharse
  • dobróta kindness; goodness; benevolence; (blagost) mildness, leniency, gentleness, good nature; (usluga) favour

    sama dobróta ga je he is kindness itself
    na mizi je mnogo dobrót on the table there are many good things
    iz dobróte out of kindness
    izkazati dobróto komu to do someone a kindness
    izrabljati dobróto kake osebe to encroach upon someone's kindness
    kako naj se zahvalim za Vaše mnoge dobróte? how can I thank you for your many kindnesses?
  • dóći dôdēm, vel. dóđi, aor. dóđoh dóđe, del. dòšao dòšla
    1. priti: doći kući, na red, u nevolju, k sebi, do cilja, u pravi čas; došlo vrijeme žetve; došlo je do gusta prišlo je v zagato; doći do ušiju zvedeti; već nekoliko puta u prošlosti naš je opstanak došao u pitanje že nekajkrat v preteklosti je bil naš obstoj na kocki; doći komu na oči priti komu pred oči; doći do uvjerenja prepričati se; doći do istine dokopati se do resnice; doći do riječi priti do besede; doći u sukob s kim spopasti se s kom; došlo pa prošlo prišlo je in minilo
    2. dorasti: kad dođe sin do konja i sablje, on će mene starca izbaviti
    3. postati: lice joj je došlo ozbiljno
    4. dođe joj da pjeva i plače
    5. biti v sorodstvu: on mi dođe brat od strica on je moj bratranec po očetu
    6. doći komu glave spraviti koga s poti, ubiti koga
  • dodge2 [dɔ́dž] samostalnik
    odskok, izogibanje
    pogovorno zvijača, spretnost
    pogovorno domiselna naprava

    capital dodge veliko veselje
    to come the religious dodge over hliniti pobožnost
    to put on the dummy dodge delati se gluhega in slepega
  • dog1 [dɔg] samostalnik
    zoologija pes, volk, lisjak
    množina kovinski podstavek za polena v kaminu
    domačno ničvrednež
    sleng zagovednež, cepec, tepec
    množina, sleng noge; rudniški voziček

    dog's age cela večnost
    dirty dog nravno slab človek
    every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
    to give a dog a bad (ali an ill) name and hang him zvaliti vso krivdo na človeka na slabem glasu
    barking dogs never bite pes, ki laja, ne grize
    to have a dog in one's belly biti čemeren
    between dog and wolf v mraku
    dog in a blanket vrsta sadnega kolača
    to blush like a dog ne poznati sramu
    a dog's chance nobeno upanje
    a dead dog neuporaben človek ali reč
    to die a dog's death, to die like a dog bedno poginiti
    dog eat dog brezobzirno tekmovanje
    like a dog's dinner po zadnji modi (oblečen)
    dogs don't eat dogs vrana vrani oči ne izkljuje
    ameriško, vojska, sleng dog's face navadni vojak, infanterist
    a gay (ali jolly) dog veseljak
    to go to the dogs propasti, priti na psa, obubožati, priti k nič
    to help a lame dog over a stile pomagati komu v stiski
    ameriško, sleng hot dog vroča hrenovka v žemlji
    to lead a cat and dog life vedno se prepirati, živeti ko pes in mačka
    a dog in the manger nevoščljivec
    need to see a dog potreba po izpraznitvi črevesa
    dog on it! prekleto!
    sleng to put on dog šopiriti se
    it rains cats and dogs lije ko iz škafa
    to send s.th. to the dogs potratiti, zapraviti, pognati
    let sleeping dogs lie kar je bilo, naj bo pozabljeno
    dog tag pasja znamka
    to take a hair of the dog that bit one "mačka" z vinom preganjati
    to throw to the dogs zavreči, na klin obesiti; figurativno žrtvovati
    top dog najvišja oseba, visoka živina
    under dog podrejeni
    whose dog is dead? kaj se dogaja?, kdo je umrl?
  • dogodívščina adventure; unexpected incident

    on ima vedno nenavadne dogodívščine he is always having extraordinary adventures (ali experiences)
  • doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin

    doigt de pied prst na nogi
    un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
    faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
    à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
    à lèche-doigts varčno, zelo malo
    du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
    sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
    avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
    avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
    elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
    avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
    ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
    on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
    les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
    donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
    mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
    s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
    étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
    ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
    glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
    mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
    y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
    se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
    mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
    mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
    montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
    se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
    obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
    ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
    savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
    taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
    toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
    ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
    entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve!
  • dojéti to comprehend, to understand, to take in, to seize; to realize

    on počasi dojema he is slow on the uptake
  • dókler as long as

    dókler ne until, till
    to mi bo v spominu, dokler bom živel I shall remember it as long as I live
    nisem šel, dókler ni (on) prišel I did not go until he came
    kuj železo, dókler je vroče! strike while the iron's hot; make hay while the sun shines
  • doktorát doctorate; doctor's degree

    napraviti doktorát to take the degree of doctor
    podeliti komu častni doktorát to confer an honorary doctorate on someone
  • dòlaziti -īm
    1. prihajati: dolaziti poslom u grad; vlak, voz dolazi na stanicu; dolazi mi želja za jelom
    2. postajati: zdravlje mi dolazi slabije
    3. pripadati: tebi dolazi prema računu još hiljadu dinara
    4. veljati: to dolazi na tisuću dinara
    5. naraščati: voda dolazi
    6. izvirati, prihajati: dolaziti iz otmjene, otmene kuće
    7. biti: on mi dolazi brat od strica on je moj bratranec po očetu
  • dole1 [doul] samostalnik
    arhaično usoda; darilo, podpora, miloščina

    britanska angleščina to be on the dole, to draw the dole dobivati podporo brezposelnih