Franja

elaborar iz-, ob-, pre-delati; dovršiti

ēlectreus 3 (ēlectrum) jantaren, iz jantarja: Lamp. Varianta: ēlectrus 3.

ēlectrinus 3 (ēlectrum) iz jantarja: vasa Ulp. (Dig.), anuli Marc.

éléphantin, e [-fɑ̃tɛ̃, in] adjectif slonovski; iz slonove kosti, slonokoščen

elephantĭnus² 3 (gr. ἐλεφάντινος) iz slonove kosti, slonokoščen: Cels., Plin., Vop.

Elfenbeinarbeit, die, izdelek iz slonovine

elfenbeinern slonovinast, slonokoščen, iz slonove kosti

Elfenbeingriff, der, ročaj iz slonovine

Elfenbeinschnitzerei, die, rezbarija iz slonovine; rezbarjenje v slonovini

ēlīdō -ere -līsī -līsum (ē in laedere)

1. izbi(ja)ti, izpahniti (izpahovati), izgnati (izganjati), vreči iz … : oculos Pl., aurigam e curru Ci., ignes nubibus O., corpora T. na suho vreči, orbes (t.j. oči) Sil., vina prelis Pr. iztlačiti (iztlačevati), regem apium Col., aërem lituis Lucan., litteras Gell.; occ.: ango elisos oculos et guttur V. davim koga (za vrat), da mu stopijo oči iz votline, spuma elisa V. vbrizgana pena; pren. = pregnati: alicui animam el. Luc. ap. Non., Lucr., tussim Cels. ali morbum H., gemitum Sil., vocem, magnas sententias Q.

2. razbi(ja)ti, zdrobiti, zmečkati, streti, stisniti: caput, talos alicui Pl., caput pecudis saxo L., tempestate naves eliduntur C., ut ingens belua cognatos eliserit H., stipite victum elidere Cu., elidere draconem Plin., leonem Suet.; pesn.: eliso aëre pennis O.; poseb. o davljenju: Hercules manu elisit angues V. je zadavil, vincla galeae elidunt fauces O. drgnejo, tišče; od tod pesn.: animam elidite silvis O. zadušite; pren. uničiti, streti: poëtae nervos omnīs virtutis elidunt Ci., aegritudine elidi Ci. (v sl. act.).

Ēlis (dor. Ālis: Pl.) -idis, acc. -idem, -in, -im, abl. Eli Ci. ep., Elide O., Plin., f (Ἦλις, dor. Ἆλις) Elida (Alida), najzahodnejša pokrajina Peloponeza z istoimenskim glavnim mestom: Pl., Ci., N., V., L., O., Plin. Od tod adj.

1. Ēlēus (Ēlīus, pri Pl. Ālēus) 3 (Ἡλεῖος) elidski, iz Elide: Ci. idr.; subst. Ēlēī (Ēlīī) -ōrum, m Elijci, elidski prebivalci: L. idr.

2. ēlēis -idis, f elidska: humus V.

3. Ēlias -adis, f elidska: equa V. (na olimpijskih igrah tekmujoča).

4. Ēlidēnsis (Ālidēnsis) -e, elidski (alidski), po rodu iz Elide (Alide): Phaedo Elidensis Gell., captivus Alidensis Pl.

elleborismus -ī, m (gr. ἐλλεβορισμος) iz teloha pripravljeno čistilo: Cael.

elleboritēs -ae, f (gr. ἐλλεβορίτης) vino iz teloha: Plin.

élonger [elɔ̃že] verbe transitif iz-, nategniti; vieilli podaljšati; marine pluti (la côte ob obali)

ēlūceō -ēre -lūxī (—)

1. svetiti se iz česa, žareti iz česa, posvetiti se, zasvetiti se: inter flammas circus elucens Ci., elucent aliae (apes) V., flamma, quae ex L. Marcii capite eluxit Val. Max.

2. pren. (po)kazati se, izkaz(ov)ati se, odlikovati se, zasloveti: Q., Suet., scintilla ingenii elucebat in puero Ci. je žarela, in eo ingenium eius elucere videbatis Ci., tenuitas hominis eo magis elucet, quo magis occultatur Ci., haec (benevolentia) etiam magis elucet inter aequales Ci., maxime eius eloquentia eluxit Spartae N., quibus ex rebus elucet maxime inventum eius N. je najznamenitejša, ut virtutibus eluxit, sic vitiis est obrutus N., elucet natura Lucr.; kot adj. pt. pr.: elucentissimum edocendi genus Varr. najsijajnejša.

ēluctor -ārī -ātus sum

1. intr. s težavo spraviti se iz česa, s težavo prodreti (prodirati) iz česa: aqua eluctabitur omnis V., per angusta eluctari Sen. ph. (o Nilu); pren.: velut eluctantia verba T. s težavo izgovorjene.

2. trans. s težavo (s trudom) izkopati se iz česa, s težavo obvladati kaj, s težavo nadvladati, premagati: cum tot et tam validae manus eluctandae essent L., eluctari viam ponti Val. Fl., nives, locorum difficultates T., Alpes Sil. s trudom prehoditi, furorem Stat.

Emailarbeit, die, predmet iz emajla; emajliranje

émaillerie [emajri] féminin izdelovanje drobnih umetnin iz emajla; emajliran izdelek

émailleur [emajœr] masculin posteklar, loščilec; izdelovatelj drobnih umetnin iz emajla

ēmancipātiō -ōnis, f (ēmancipāre)

1. iur. = s trikratno mancipacijo (mancipatio) in manumisijo (manumissio) objavljeni formalni odpust sina izpod očetovske oblasti: Q., Iust., Icti.

2. formalna predaja kake stvari iz posesti koga
a) emancipatio (fundorum) formalni odstop zemljišč „per aes et libram“ (ob navideznem nakupu) vpričo petih prič: Plin. iun.
b) emancipatio familiae navidezni prenos lastnine na koga tretjega pri zapuščanju „per aes et libram“: Gell.