Franja

globalen pridevnik
1. (o svetu kot povezani celoti) ▸ globális, világ-Angleški jezik postaja, če še ni, jezik globalne komunikacije. ▸ Az angol kezd a globális kommunikáció nyelvévé válni, ha még nem az.
Povezane iztočnice: zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine, globalni dogovor o beguncih

2. ekologija (o segrevanju Zemlje) ▸ globálisCilj je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija. ▸ A cél az, hogy a globális hőmérséklet-emelkedés ne haladja meg a két Celsius-fokot.Za globalno otoplitev je kriv človek s svojim pretiranim onesnaževanjem ozračja. ▸ A globális felmelegedésért az ember a hibás a súlyos légköri szennyezéssel.

3. (celostni) ▸ globális, átfogóPsihosomatika poudarja z vso močjo globalni vidik človeka. ▸ A pszichoszomatika minden erejével az ember globális aspektusát hangsúlyozza.
Menim, da se krščanskost posameznikovega prepričanja skriva v precej bolj globalnem razumevanju življenja. ▸ Úgy vélem, hogy az ember kereszténysége az élet sokkal átfogóbb megértésében rejlik.

globoko seči v mošnjo frazem
(plačati veliko denarja) ▸ mélyen az erszényébe nyúl, mélyen a zsebébe nyúl
Dobro se še spominjam kolega, ki je pri nakupu avtomobila segel globoko v mošnjo. ▸ Még jól emlékszem a kollégámra, aki autóvásárlásnál mélyen a zsebébe nyúlt.

gneča samostalnik
1. (o ljudeh) ▸ tömeg, csődület
2. (o stvareh) ▸ zsúfoltság
Srce bi me bolelo, če bi morala še ohranjena oblačila metati proč, ker delajo gnečo v omari. ▸ Fájna a szívem, ha helyhiány miatt ki kellene dobnom a megőrzött ruhadarabokat is.
Gnečo v elektronskih predalih zmanjšujejo filtri proti spamu, ki preprečujejo vstop nezaželene elektronske pošte. ▸ Az elektronikus postaládák terhelését a levélszemétszűrők csökkentik, amelyek megakadályozzák a nem kívánt levelek beérkezését.

go^*1 [gou] neprehodni glagol
hoditi, teči, bežati, peljati se, voziti se; oditi, odhajati, izginiti, izginevati; biti ukinjen; delovati; krožiti, biti; poteči; potekati; veljati; prodajati se; spadati, soditi; poda(ja)ti se; nameravati; posta(ja)ti

to be going to ➞ going
pogovorno to go all out na vse kriplje se truditi
another day to go še en dan
as far as that goes kar se tega tiče
to let go izpustiti
let it go at that pustimo, kakor je
as the story goes kakor pripovedujejo
as things go v teh okoliščinah, potemtakem
how goes the time? koliko je ura?
to go bail for jamčiti za
to go halves with razdeliti na polovici
to let go hang pustiti nerešeno
pogovorno to go the pace hiteti; figurativno veselo, brezskrbno živeti
to go shares (raz)deliti
to go a long way towards veliko prispevati k
pogovorno to go blind oslepeti
to go bad pokvariti se
sleng to go broke (ali bust) doživeti polom, bankrotirati
to go dry ameriško vpeljati prohibicijo
to go easy udobno si urediti
to go hungry stradati
to go mad znoreti
to go short of pogrešati
to go sick javiti se bolnega
to go steady biti previden
to go it strong odločno ravnati
to go unpunished rešiti se brez kazni, izmazati se
sleng to go west iti rakom žvižgat
to go wrong zgrešiti pot; pokvariti se
to go at large biti oproščen, na svobodi
to go bat for pomagati komu v sili
to go one better prekositi, prekašati koga
go it! le daj!
to let go izpustiti
to make things go zabavati
to go the pace zapravljivo živeti
to go a great way with s.o. to(wards) s.th. imeti velik vpliv pri kom na kaj
to go the wrong way napačno začeti, biti na nepravi poti
a little of his company goes a long way njegove družbe je človek kmalu sit
sleng to go the whole hog iti do skrajne meje, temeljito opraviti
to go the way of all flesh (ali all the earth) umreti
his tongue goes nineteen to the dozen govori kot dež
to go all lengths na vse kriplje se (po)truditi

góden ripe; mature; (sadež) mellow

góden za ready for, fit for; (ptič) fledged, fully fledged
postati góden to ripen
še ni góden za vojaško službo he is not yet fit for military service
ima dve za možitev gódni hčerki he has two marriageable daughters

good¹ [gud] (primernik better, presežnik best) pridevnik
dober; ljubezniv; koristen, zadovoljiv, precejšen, znaten, obilen; zdrav, kreposten; zapeljiv; pravi, veljaven; svež, nepokvarjen; cel

all in good time vse o pravem času
as good as skoraj, tako rekoč
pogovorno good and popolnoma
to be as good as one's word biti mož beseda
good at, a good hand at spreten, mojster v čem
good cheer veseljačenje, požreševanje, krokanje, popivanje; pogum
a good deal precej
in good earnest čisto resno
be good enough to... bodi tako dober in...
so far so good doslej je še vse v redu
to feel good biti dobre volje
good for veljaven za
good for nothing zanič, neraben
good for you odlično
good form lepo vedenje
Good Friday veliki petek
from (ali on) good authority iz dobrega vira
with a good grace z dobro voljo
good gracious (ali heavens) za božjo voljo!
to hold good dobro se obnesti, obveljati
good humour dobra volja
his good lady njegova žena
good looks lepa zunanjost
to make good uspešno izvršiti
the good man of the house hišni gospodar
to have a good mind to do it imeti najboljši namen kaj storiti
good people škrati
as good as a play zabaven (prizor)
trgovina your good self vaša cenjena firma (v pismih)
good speed! mnogo sreče!
that's a good'un! ta je dobra!
to throw good money after bad razmetavati denar, zapravljati
to do a good turn izkazati ljubeznivost
good night! lahko noč!
good Lord! zaboga!
good for you! prav imaš
a good turn usluga
pogovorno good and ready popolnoma pripravljen

gorák | gôrek (gôrka -o)

A) adj.

1. (topel) caldo:
gorka jed piatto caldo
gorka obleka abito caldo
gorka sapa vento caldo
gorko vreme tempo caldo

2. (nenaklonjen, sovražen) ostile:
biti gorek komu portare rancore a qcn., avercela con qcn.

3. pren. vivo, ardente, caloroso, intenso; amaro:
gorka prošnja ardente preghiera
gorka želja vivo desiderio
gorko razočaranje amara delusione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti gorke krvi essere di temperamento vivace
novico nesti gorko na ušesa riferire subito, seduta stante
pren. (tudi iron.) ta bo šla gorka v nebesa andrà diritto in paradiso

B) gôrki (-a -o) m, f, n
biti na gorkem essere al caldo
še nič gorkega ne imeti v želodcu essere ancora digiuni
povedati komu nekaj gorkih fare una strapazzata a qcn.
primazati, prisoliti komu par gorkih prendere qcn. a scapaccioni

goréti (-ím) imperf. ➞ zgoreti

1. bruciare, ardere:
ogenj gori v kaminu il fuoco arde nel camino

2. pren. bruciare:
glava mu gori la testa gli brucia

3. pren. (biti v veliki meri, kazati se v veliki meri, biti čustveno vznemirjen) ardere, bruciare:
v njem je gorela strast dentro gli bruciava la passione
goreti od ljubezni, sovraštva, želje ardere di amore, di odio, dal desiderio (di)

4. (kazati veliko navdušenje za) amare appassionatamente, ardere d'amore per, bruciare di; essere appassionato di:
goreti za domovino amare la patria
goreti za šport essere appassionato dello sport
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
saj ne gori (voda), saj mu še ne gori nad glavo perché tanta fretta, tanta premura?
srce mu gori zanjo è innamorato di lei
pren. goreti pod nogami, petami essere in grave pericolo, bruciare (a qcn.) sotto i piedi
bežati, kot bi tla gorela pod nogami scappare a gambe levate
igre gori fuoco
PREGOVORI:
če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre, tutto il mondo l'avrebbe

gotòv (-óva -o)

A) adj.

1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.

3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti

5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro

goût [gu] masculin okus; okusnost; figuré čut za lepoto, dober okus; (umetnost) manira, (slovstvo) slog; posebna ljubezen, nagnjenje, smisel, zanimanje; populaire vonj, duh

au goût, du goût de quelqu'un po okusu kake osebe
au goût du jour moden, v modi
avec goût okusno, z okusom
dans le dernier goût moderno, po zadnjem okusu
de haut goût močno začinjen ali soljen, figuré popran
goût pour la peinture smisel za slikarstvo
mauvais goût slab okus
de mauvais goût (figuré) slabega okusa, brez okusa, kičast
par goût iz zadovoljstva, za šalo
c'est affaire de goût to je stvar okusa, naziranja
chacun (à) son goût vsak po svojem okusu, okusi so različni
bon goût dober okus, okusnost
de bon goût dobrega okusa, okusen
des goûts et des couleurs on ne discute pas (proverbe) vsak ima svoj okus
aberration féminin du goût zmota, zabloda okusa
organe masculin du goût organ za okus
plaisanterie féminin de mauvais goût neokusna, slaba šala
goût de l'épargne smisel za varčevanje
goût de l'ordre redoljubnost
goût de la responsabilité smisel, čut za odgovornost
goût de la sensation nagnjenje za senzacije
la crème a un goût krema ima slab okus
la vie n'a plus de goût pour moi nimam več veselja do življenja
avoir le goût de, du goût pour quelque chose imeti veselje, nagnjenje za kaj
n'avoir pas de goût biti brez okusa
avoir un goût de quelque chose imeti okus po čem
avoir un goût de brûlé imeti okus po prismojenem
avoir un goût de revenez-y (familier) biti tako dober, da si človek tega še želi (o jedi)
être de, avoir bon, mauvais goût imeti dober, slab okus
être en goût de imeti veselje, nagnjenost za
mettre quelqu'un en goût zbuditi v kom nagnjenje, željo, veselje za kaj; privesti ga na okus za kaj
(populaire) faire passer le goût du pain à qn ubiti koga
faire perdre à quelqu'un le goût de quelque chose komu kaj zagabiti
prendre goût à quelque chose dobiti okus, nagnjenje, veselje za kaj
prendre goût de quelque chose privzeti vonj po čem

góvor (-a) m

1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola

3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre

5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto

gracia ženski spol milost, naklonjenost, pomilostitev; dovtip; draž(est), prikupnost; hvaležnost

golpe de gracia poslednji, smrtni udarec
(Ministerio de) gracia y Justicia ministrstvo za pravosodje
plaro de gracia (com) milosten rok
caer de la gracia pasti v nemilost
hacer gracia de komu s čim prizanesti, komu kaj prihraniti
con gracia hudomušno, šaljivo; prikupno
de gracia zastonj, brezplačno
en gracia de na ljubo, v korist, zaradi
por gracia za šalo
por la Gracia de Dios po milosti božji
¡por la gracia de Dios! za božjo voljo!
(cuál es) su gracia (de V) ? (kakšno je) Vaše cenjeno ime?
¡maldita la gracia! še tega se je manjkalo! lepa reč!
¡me hace gracia!, ¡tiene gracia! ta je pa dobra! to je pa posrečeno!
¡qué gracia! kaj pa (vendar) mislite? kaj si upate!
¡qué poca gracia! kako bedasto!
más vale caer en gracia que ser gracioso bolje je malo sreče kot veliko pameti
gracias pl zahvala; dražest, prikupnost, dovtipnost
¡gracias! hvala!
¡muchas gracias! hvala lepa!
gracias a su ayuda zahvaljujočse vaši pomoči
dar gracias anticipadas vnaprej se zahvaliti
las tres gracias tri gracije
dar las gracias zahvaliti se
hacer gracias (fam) burke uganjati, šale zbijati
¡gracias a Dios! hvala bogu!

graecissō -āre (gr. γραικίζω)

1. „dišati po Grčiji“, zložen (napisan) biti v grškem slogu (načinu), „grkovati“: PL.

2. grško govoriti: si quid adhuc a matre graecissat AP. če po svoji materi še kaj govori grško.

grātulor -ārī -ātus sum (nam. *grāti-tulor -ārī iz grātēs in stlat. glag. tulō -ere (pri)nesti, ki je ohranjen v pf. act. tulī; prim. ferō)

1. svoje veselje (sočustvovanje) ob kakem uspehu ali srečnem dogodku izraziti, – pokazati, – razodeti, veseliti se, radovati se, od tod srečo voščiti, čestitati; z dat. personae in brez njega: Q., SUET., nescio, gratulerne tibi an timeam CI. EP., gr. sibi CI. EP., VELL. čestitati si = srčno se veseliti, his ex causis ut illi sic mihi gratulor PLIN. IUN., gr. alicui in aliqua re CI. ob čem, za kaj, volgo ex oppidis publice gratulabantur CI., inter se ... cives gratulabantur CI. so drug drugemu voščili srečo. Na vprašanje zaradi česa? za kaj?
a) s praep.: gr. alicui de filia, de reditu CI., gr. de iudicio ambitus CI., de victoria L., alicui ob victoriam L., EPIT.
b) s samim abl.: AP.
c) redko z notranjim obj.: gr. adventum TER., alicui affinitatem viri optimi CI., Brutus ... ei (Ciceroni) recuperatam libertatem est gratulatus CI., Mettius Tullo devictos hostes gratulatur L.
č) še redkeje in le poklas. z gen.: gr. serae vindictae AP.
d) z ACI: CI. idr. tota tibi mente mihique gratulor ingenium non latuisse tuum O.
e) s kavzalnim stavkom: gratulari tibi, quod M. Catonem a tribunatu tuo removisses C. AP. CI., mihi gratulabantur, quod habiturus esem fortem consulem CI., tamen quod abes gratulor CI. EP., vobisque gratulamur, quod tandem liberi inter liberos eritis T.; tudi s cum (= quod): CI. EP.

2. komu svojo hvaležnost izkazati, veselo se zahvaliti komu ali zahvaliti se komu za kaj: alicui KOM., ENN. AP. NON. idr. gratulabatur divis NAEV. FR., dis immortalibus CA. AP. CI. EP. alicuius iudicio PH., illi dolori Q., temporibus nostris gratulare pro ingenio tali PLIN. IUN.

grave² [greiv] samostalnik
grob
figurativno smrt

as close (ali silent) as the grave tih ko riba
enough to make s.o. turn in his grave dovolj hudo, da bi se človek še v grobu obrnil
one foot in the grave z eno nogo v grobu
as secret as the grave molčečen ko grob
to find one's grave, to sink into the grave umreti
s.o. is walking over my grave zona me spreletava

gravidus 3 (gravis) pravzaprav = obtežen, od tod

1.
a) (o ženskah) noseča, samodruga, v drugem (= blagoslovljenem) stanju: CELS., HYG., AP. idr. non est puero gravida PL., utrimque est gravida, et ex (od) viro et ex summo Iove PL., virgo ex eo compressu gravida est facta TER., cum esset gravida Auria, fratris uxor CI., aliquam gravidam semine largo reddere LUCR., gravidam dolet de semine magni esse Iovis Semelen O., cum Augusto gravida nupsisset SUET., gravida de adulterio AUG.; kot subst. gravida -ae, f noseč(nic)a, samodruga: PL., PLIN.
b) (o samicah) breja: elephantus PL., pecus O., pecudes V., muraena H., ovis COL., equa PLIN. žrebna kobila, bos PLIN. telna krava, balaenae PLIN. omnes (piscium cuiusdam generis feminae) ovis gravidae capiuntur PLIN. se love kot ribe ikrnice, conchas impleri roscido conceptu; gravidas postea niti PLIN., gr. sus MART. sprasna svinja, hostiae T. enalaga = nosen, noseč, oplojen: alvus, venter O., gravidum uterum intuens T. (o Tusneldi) ko je gledala na svoje (še) nerojeno dete; pren.: gr. tellus O. z zemeljsko smolo navdana, ali pa: z zmajevimi zobmi obsejana.

2. metaf. poln česa, napolnjen s čim, bogat česa, s čim, ploden, rodoviten: manūs PL. polne, obložene (naspr. steriles), aristae V., O. bremenito (= bremenato) klasje, plenjavo klasje, corymbi, fetus, olivae, uvae O., messes O. obilna žetev, zrnovit nažanjek nubes LUCR., v pl. O. dež(ev)ni oblaki, cornu lunae VAL. FL.; z abl.: equus armatis gravidus ENN. AP. MACR., parvos ... natos uberibus gravidis vitali rore rigabat CI., trahit ... fulminibus gravidam tempestatem atque procellis LUCR., stipes gr. nodis V., tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., gravida imperiis ... Italia V. ki bo ... rodila, gravida bellis urbs V. ki ga čakajo vojne (boji), gravida sagittis pharetra H., gravidae semine terrae O., gravida Amathūs metallis O., gr. euris pectus LUCAN., gravidus iam sorte parens VAL. FL., gravida venenis alvus SIL., noxā gr. populus SIL.; redko z gen.: mellis apes gravidae SIL.

gravō -āre -āvī -ātum (gravis)

I. intr. težiti: daemones a caelo deorsum gravant MIN. težijo ... navzdol = otežujejo pogled na nebo. –

II. trans.

1. težiti, obtežiti (obteževati), obložiti (oblagati), obremeniti (obremenjevati): furtivum gravabat membra onus (= telesni sad) O., ne ... unda gravet pennas O. da ne obteži, poma gravantia ramos O., praefectum castrorum sarcinis gravant T., Actora magno ense gravat Caponeus STAT., v pass.: crescunt ipsae (arbores) fetuque gravantur LUCR., nodis gravatum robur V. grčava (grčasta) gorjača, težka gorjača, caput gravatum O. povešena; pren.: non est ingenii cymba gravanda tui PR.

2. metaf.
a) otežiti, poslabšati, povečati: mala alicuius O., tu fortunam parce gravare meam O., gr. invidiam matris T., iniusto fenore gravatum aes alienum T. dolg, ki je ... postal še bolj težeč, ne obsidio ipsā multitudine gravaretur officium, quod me gravat H., IUST.
b) koga nadlegovati, stiskati, tlačiti, treti, zatirati: nec me labor iste gravabit V. da ne postane hujša, gr. caput PLIN. in (o podnebju) L., gravat invitum nova vis O., gravari iniuriis militum L. Pogosto pt. pf. gravātus aliquā re: gravatus vulneribus L. ves ranast, ves v ranah, telis gravatus CU. obsut s ..., oculi morte gravati O. na katere je legla smrt, choreis somnoque gravati V. trudni od rajanja in zaspani, gravati omnes vino somnoque L. pijani in zaspani, gravatus cibo vinoque L. poln jedi in vina, poln jedače in pijače, gravata ebrietate mens CU. omegljena zavest, gravati longinquā militiā IUST. utrujeni. – Kot dep. med. gravor -ārī -ātus sum

1. intr. obteženega, nadlegovanega se čutiti, ne(je)voljen biti, krčiti (= braniti) se, obotavljati se, okolišiti, izmikati se: cupiam, ne gravetur PL., ne gravare TER., primo gravari coepit, quod ... CI., non gravarer, si ... CI., ille non gravatus „Primum“, inquit ... VARR. brez okolišenja; z abl..: militiā gravari L. nerad biti vojak (komu se ne ljubi služiti vojaščine, mu ne diši vojaščina); z de: de nuptiis non gravari DON.; z inf. krčiti se = braniti se: ne graveris exaedificare id opus CI., gravati sunt prodire in campum Martium CI., ut in colloquium venire gravaretur C., legatus ire Fabio Gurgiti filio gravatus non est VAL. MAX.

2. pesn. in poklas. tudi trans. v pomenu nerad kaj prevzeti, – prenesti, – storiti, koga (česa) ne marati, komu kaj preseda ali mrzi, komu je kaj zoprno: Pegasus terrenum equitem gravatus H. nerad nosi, illum acerbum et sanguinarium necesse est graventur stipatores sui SEN. PH., gr. aspectum civium T. nerad se da državljanom videti, spem ac metum iuxta gr. T., gr. dominum PLIN. IUN., matrem, ampla praetoria SUET.; z dvojnim acc.: gr. aliquem fratrem (kot brata) SEN. RH. – Od tod

1. adv. pt. pr. gravanter nerad, z ne(je)voljo: CASS., reguli Gallorum ... haud gr. ad Poenum venerunt L.

2. adv. pt. pf. gravātē težko, nerad: gr. alicui dare veniam PL., gr. ille primo CI. on je sprva okolišil (= se je izmikal), manus ... ad saviandum gravatius porrigere FRONT.; pogosto litota: haud ali non gravate CI. ne nerad, prav rad.

gréh (-a) m

1. rel. peccato:
delati greh commettere peccato, peccare
odpustiti grehe perdonare i peccati
(tudi pren.) pokoriti se za grehe far penitenza per i peccati, espiare i peccati
kesati se, spovedati se grehov pentirsi dei propri peccati, confessare i peccati
mali, veliki, smrtni greh peccato veniale, peccato mortale
izvirni greh peccato originale
odpuščanje grehov remissione dei peccati, assoluzione
pren. valjati se v grehu sguazzare nel peccato

2. peccato, errore, fallo; macchia:
mladostni greh peccato di gioventù
greh je, če ... è un peccato che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti (še vedno) greha vredna essere ancora seducente
grd kot smrtni greh brutto come il peccato
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato scagli la prima pietra
greh se pove, grešnika pa ne (è lecito) dire la colpa, tacere il colpevole

grmeti glagol
1. (ob nevihti) ▸ dörög, mennydörögKer je močno grmelo, smo imeli izključen telefon. ▸ Mivel erősen dörgött, kikapcsoltuk a telefont.Začelo se je bliskati in grmeti. ▸ Elkezdett villámlani és dörögni.

2. (o napravah ali pojavih) ▸ bömböl, dörög, dübörögNa ruski fronti dan za dnem grmijo topovi. ▸ Az orosz fronton nap mint nap dörögnek az ágyúk.Iz zvočnikov je grmela glasba. ▸ A hangszórókból dübörgött a zene.Vsakdo ve: samo še nekaj ur, pa bodo začele grmeti granate. ▸ Mindenki tudja: még néhány óra, és elkezdenek ropogni a gránátok.

3. (o naravnih pojavih) ▸ zúdul, morajlik, zuhogZ gora in hribov so na ceste grmeli zemeljski plazovi. ▸ A hegyekről és dombokról földcsuszamlások zúdultak az utakra.Ledenik se razteza in pri tem strašansko poka in grmi. ▸ A gleccser ereszkedik lefelé, és közben félelmetesen ropog és morajlik.
Med Zambijo in Zimbabvejem grmi reka Zambezi. ▸ Zambia és Zimbabwe között a Zambézi folyó morajlik.

4. lahko izraža negativen odnos (razburjeno govoriti) ▸ dörög, mennydörög, dübörögOtok je grmel od vročih polemičnih debat. ▸ A sziget a heves, ellentmondásos vitáktól volt hangos.
Ker je šlo za čezatlantske prelete, za drago letalo, so novinarji in javnost začeli grmeti. ▸ Mivel ez egy transzatlanti járat volt, a drága repülőgép miatt a sajtó és a közvélemény felzúdult.
"Kje je pa kakšen zdravnik?" je grmel po hodnikih. ▸ „Van itt valahol orvos?” – dübörgött végig a folyosókon.

5. (o vznemirjenju) ▸ dübörög
Ko mi v osamljenosti grmi v duši, se ne sliši. ▸ Amikor magányomban dübörög a lelkem, nem hallják meg.
V meni je ves čas grmela in besnela jeza. ▸ Állandóan forrt és tombolt bennem a düh.

6. (o hitrem padanju) ▸ zuhan
Ob nastopu recesije in čiščenja finančnega trga so cene nafte zgrmele in grmijo navzdol še naprej. ▸ A recesszió kezdetével és a pénzügyi piac megtisztulásával az olajárak összeomlottak, és még mindig zuhannak.

grȍb gròba m, mn. gròbovi grob: neopojan grob neposvečen, neblagoslovljen grob; otpratiti koga do -a; polaganje u grob; prevrtati, okretati se u -u, biti s jednom nogom u -u; šutljiv kao grob; bolje grob nego rob; vjernost, vernost do -a; ustati, dići se iz -a; nepobusani grob grob, ki ga še ni obrasla trava; nećeš to sa sobom u grob ponijeti; ovkraj -a tostran groba; onkraj, iza -a, s one strane -a; prevrnuti se u -u obrniti se v grobu; sveti grob; svetli grobovi grobovi pomembnih ljudi