Franja

camino moški spol pot, (deželna) cesta; potovanje, hoja

camino de Madrid na poti v Madrid
camino carretero, camino carril kolovozna pot
camino de herradura jezdna pot
de hierro železnica
camino hondo soteska
camino real glavna cesta
camino de ruedas kolovozna pot
camino trillado shojena pot; stara navada, zastarela razvada
camino vecinal občinska, vaška pot
abrir camino pot utreti; prinesti rešitev
cerrar el camino zapreti pot
echar por un camino pot ubrati
entrar (meter) a uno por camino koga k pameti spraviti
ir (ser) fuera de camino motiti se, nepremišljeno ravnati
llevar camino biti pravilen, imeti svoj vzrok; imeti videz
ponerse en camino iti (kreniti) na pot
romper el camino iti na čelu, začeti pohod
salir al camino priti komu naproti
tomar un camino ubrati pot, iti po poti
de camino spotoma, mimogrede
a medio camino na pol pota
por el camino spotoma, med potjo

cammino m

1. hoja, pot:
mettersi in cammino iti, kreniti na pot
due ore di cammino dve uri hoje
essere in cammino biti na poti
cammin facendo med potjo, spotoma

2. pot, smer:
chiedere il cammino vprašati za pot
un cammino accidentato neravna, težko prehodna pot
cammino battuto izhojena pot (tudi pren.);
aprirsi il cammino utreti si pot
tagliare il cammino a qcn. pren. komu zagraditi pot, koga ovirati

3. gibanje (nebesnih teles):
il cammino dei pianeti gibanje planetov; tok (reke); ruta, smer plovbe; pren. življenjska pot

4. pren. pot, ravnanje:
il cammino della gloria pot slave; napredek, napredovanje:
far molto cammino dobro napredovati

5. fiz. pot:
cammino libero medio povprečna prosta pot

campo moški spol polje, njiva; poljana; stepa; športni prostor, dirkališče; tekmovanje; vojaško taborišče; bojno polje; področje, povod, prilika

campo de acción akcijsko polje (področje)
campo de batalla bojno polje, bojišče
campo deportivo športni prostor
campo de fútbol nogometno igrišče
campo de juego igrišče
campo de honor polje časti, bojišče
campo santo pokopališče
campo de tiro strelišče
campo visual obzorje
mariscal de campo feldmaršal
campo a campo z vsemi silami
a campo abierto, en campo franco pod milim nebom; na prostem (dvoboj)
a campo raso na prostem, pod milim nebom
batir el campo (voj) ogledovati teren
correr el campo delati sovražne vpade
ir al campo napraviti izlet na deželo
levantar el campo tabor podreti; popustiti, odnehati
salir al campo iti na deželo
campos pl žitna polja; Am travnate poljane
irse por esos campos de Díos nesmiselno govoriti
Campos Elíseos (ali Eliseos) Elizejske poljane

caniche [kaniš] masculin, zoologie koder, pudel

suivre quelqu'un comme un caniche iti zvesto za kom

Canossa [kanósa] (-e) f ital. pren.
iti v Canosso andare a Canossa, fare atto di umiliante sottomissione

caplja|ti (-m) trotteln; tappen; otrok: tappeln; slabšalno: (hoditi) trotten; (stopicati) trippeln; (počasi iti) trollen
figurativno capljati v temi im Dunkeln tappen
figurativno capljati na mestu auf der Stelle treten
figurativno capljati za kom/čim (jemandem/einer Sache) nachhinken/hinterherhinken

capulus -ī, m (capere)

1. rakev, krsta: Non., Serv., capuli decus Pl. (o starcu), ire ad capulum Lucr. iti pod zemljo.

2. držaj, držalo, ročaj, roč: sceptri O., aratri O. ročica, falcis Col.; occ. ročaj, držaj pri meču: Ci., O., Ap., capulo tenus abdidit ensem V., manum ad capulam referre Petr., T. položiti na; pren. „ročaj mod“ = moški spolni ud: arripio... capulum Pl. — Soobl. capulum -ī, n

1. ročaj, roč: P. F.

2. zanka: Isid.

carína (urad) customs pl; (dajatev) duty, pl duties; tariff

brez caríne, prost caríne duty-free, custom-free; non dutiable
carína plačana duty-paid
podvržen caríni liable to duty; liable to customs, dutiable
neplačana carína unpaid duty
izvozna carína export duty
uvozna carína import duty, duties on entry
zaščitna carína protective tariff
trgovina brez caríne free trade
iti skozi caríno to go (ali to pass) through the customs
plačati caríno to pay duty (za, na on)
pobirati caríno to collect duty

carpō -ere, carpsī, carptum (prim. gr. καρπός sad, kar je „utrgano“)

I.

1. (na kose) trgati, raztrgati, (raz)drobiti, (raz)cepiti, (raz)kosmati, (raz)cefrati: Milesia vellera nymphae carpebant V., carpentes pensa puellae V. ki predejo, lana bene carpta Cels., c. cibos digitis O. razkosati; od tod pren.: c. in multas partes exercitum L., multifariam vires Romanas L., fluvium Cu. razcepiti v rokave.

2. (s proleptičnim obj.) kaj po malem zgotoviti, poseb. pot prevaliti, odriniti, (pre)hoditi, (pre)potovati, kreniti po: non viam c. V., O., utile carpis iter O. hodiš, carpitur acclivis trames O., supremum iter c. H. na zadnjo pot iti = umreti, fugam c. Sil. bežati; od tod occ. enalaga: litora carpens O. ki hodi ob..., c. prata, rura V. prehoditi, litora curru O. prevoziti, aëra, aethera O. preleteti, leteti po..., mare O. prejadrati, jadrati po morju.

— II.

1. posamič (od)trgati, utrga(va)ti, (u)lomiti, odvze(ma)ti: frondes manibus V., inter cornua setas V., vindemiam (= uvam) de palmite V., coronas ex collo H., nec carpat ab arbore flores O., c. violas, lilia V., O.; pren.: luctantia oscula carpit O. krade mu poljubčke, čeprav se brani, c. flosculos Ci. ali paucos ad poenam Ci. izb(i)rati; occ.
a) (iz)puliti, (iz)pipati, (o)skubsti: pleno vellere carpe pecus Pr.; od tod pren.: amantem c. O. (o)skubsti.
b) (po)puliti, popasti (popasem), (po)jesti: alimenta mitia O., gramen carpsere capellae O., c. herbam V., alia animalia sugunt, alia carpunt Ci.; pesn. o čebelah sesati, izsesa(va)ti, srkati, izsrka(va)ti: apes thyma carpentes H., flores c. Macr.; o pticah (raz)trgati, razjedati: (Tityi) iecur c. O., tako tudi o konju: dente foro viscera c. O.; redkeje o ljudeh uživati: unumquodque quod erat bellissimum Ter., mullum, leporem Mart.

2. pren.
a) udobno, sladko uži(va)ti: carpe diem! H., c. somnos, quietem, soporem V., auras vitales carpis V. uživaš poživljajoči zrak, c. ver aetatis O.
b) izjesti (izjedati), razjesti (razjedati), (o)slabiti: vires suas L., labor carpit corpus O., carpit vīrīs paulatim... femina V., regina caeco carpitur igni V. kraljico razjeda skrivni ogenj, perpetuā maerens carpēre iuventā? V. boš ginil od žalosti večne? oblivio carpit tuos labores H.
c) grajati, zbadati, obregniti (obregati) se ob koga, kaj, zajedati, grditi (z jezikom): maledico dente Ci., milites... dictatorem sermonibus carpere L., carpere et detorquere recte facta Plin. iun. v nič dajati in sprevračati; o zavisti: carpit et carpitur unā O. obira druge in razjeda samega sebe, non illud carpere livor possit opus O., Sabinus militum vocibus nonnihil carpebatur C. so ga precej obirali.
č) voj. (sovražnika s pogostimi napadi) dražiti, slabiti, vznemirjati: relinquebatur Caesari nihil nisi ut agmen adversariorum carperet C., novissimos c. C., carpi parvis cotidie damnis L.

carry² [kǽri]

1. prehodni glagol
nositi, nesti; s seboj vzeti, peljati, prevažati; donašati, obroditi; doseči; podpirati, pospeševati; zmagati; zaslediti; izglasovati, sprejeti

2. neprehodni glagol
segati; aportirati, nesti
sleng nadaljevati

to carry all before one imeti velik uspeh, biti zelo priljubljen, premagati vse zapreke
to carry coals to Newcastle zaman se truditi, vodo v morje nositi
to carry the day zmagati
to carry the House navdušiti, zase pridobiti parlament
to carry into effect izvršiti
to carry o.s. vesti, obnašati se
to carry one's point uveljaviti svoj nazor
to carry a thing too far iti predaleč, pretiravati
to carry things (off) with a high hand domišljavo se vesti
to carry too many guns biti premočen nasprotnik
to carry weight biti vpliven, narediti vtis
to carry in stock imeti na zalogi
to carry a town z naskokom zavzeti mesto
to fetch and carry prinesti, aportirati; biti pokoren, vršiti podrejeno službo
to carry hearers (ali audience) with one navdušiti poslušalce
carried unanimously soglasno sprejeto

casa f

1. hiša:
casa di città, di campagna mestna, kmečka hiša

2. dom:
andare a casa iti domov
uscir di casa iti z doma
mettere su casa ustvariti si dom; opremiti dom
cercar casa iskati stanovanje
fatto in casa domač (hrana)
giocare in casa, fuori casa šport igrati doma, na domačem igrišču; gostovati
casa di Dio relig. božja hiša, cerkev
mandare uno a casa del diavolo pren. poslati koga k vragu
abitare a casa del diavolo pren. živeti bogu za hrbtom
tenere la lingua a casa pren. brzdati jezik
casa religiosa samostan
mandare avanti la casa skrbeti za družino, vzdrževati družino
uomo, donna di casa skrben gospodar, skrbna gospodinja
fare gli onori di casa koga ljubeznivo sprejeti
essere di casa biti domač

3. rod, rodbina, vladarska hiša, družina:
la real casa kraljeva družina

4.
casa di cura sanatorij; zdravilišče
casa di ricovero dom za onemogle
casa di pena kaznilnica
casa di correzione poboljševalni dom, prevzgojni dom
casa dello studente dijaški, študentski dom
casa di tolleranza, casa chiusa javna hiša
casa da gioco igralnica

5. podjetje, trgovska družba; trgovina:
casa editrice založba
la casa del caffè prodajalna kave
casa di mode modna hiša

6. igre šahovsko polje
PREGOVORI: casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembri una badia preg. ljubo doma, kdor ga ima

casa ženski spol hiša, poslopje, dom, bivališče; služinčad; gospodarstvo, gospodinjstvo; trgovska hiša, tvrdka, podjetje, firma; družina, rod(ovina); šahovsko polje

casa bancaria banka
casa de beneficencia, casa de caridad ubožnica
Casa Blanca Bela hiša (v Washingtonu)
casa de campo dvorec na deželi, vila
casa de comercio trgovska hiša
casa de comidas gostišče, gostilna
casa de comisiones komisijska trgovina
casa de cita(s) prenočišče, hotel
casa consistorial, casas consistoriales mestni urad, rotovž
casa de corrección poboljševalnica
casa de correos poštno poslopje, pošta
casa cuna hospicio ubožnica
casa del cura župnišče
casa editorial založba
casa de empeños zastavljalnica
casa expedidora razpošiljalnica
casa exportadora, casa de exportación izvozno podjetje
casa de (niños) expósitos najdenišnica
casa de fieras zverinjak, živalski vrt
casa de huéspedes penzion, gostišče
casa importadora uvozno podjetje
casa de juego igralnica
casa de labor, casa de labranza pristava, posestvo na kmetih
casa de locos blaznica
casa de maternidad porodnišnica
casa de moneda kovnica denarja
casa del montero lovska koča
casa de orates blaznica
casa particular zasebna hiša
casa de préstamos posojilnica
la Casa del Pueblo občinska hiša, občina, rotovž
casa real kraljeva palača, kraljev dvor
casa de salud zdravilišče
casa de socorso postaja prve pomoči
casa de tía (fam) ječa, zapor
casa de trueno razvpita hiša
casa de vecindad majhna meščanska, stanovanjska hiša
gente de casa sosedje, znanci
a casa domov
ir a casa de alg. iti h komu (na dom)
de casa en casa od hiše do hiše
los de casa domači (ljudje)
en (su) casa doma
asentar casa nov dom si ustvariti
no caber en toda la casa ves razburjen biti, razburiti se
echar la casa por la ventana denar skoz okno metati, zapravljivo živeti
estar de casa biti v domači obleki; domač biti
guardar la casa (morati) ostati doma
¡pase V. por mi casa! oglasite se pri meni!
poner casa dom si ustvariti, nastaniti se, naseliti se
ya sabe V. su casa, ahí tiene V. su casa obiščite me spet kmalu (vljudnostna formula)
en casa del gaitero todos son danzantes kot so stari peli, tako mladi žvrgolijo
cada uno manda en su casa vsak je gospodar v svoji hiši

casse-pipes [kaspip] masculin, invariable streljarnica; familier vojna

aller au casse-pipes iti na vojno

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

catch up prehodni glagol & neprehodni glagol
ujeti; zagrabiti; prekiniti

catch up with v korak iti, dohiteti; biti komu kos
catch up on (ali to) približati se

cauce moški spol rečna struga, vodno korito; odtočni jarek; smer

entrar en el cauce legal iti po zakoniti poti
volver a su cauce priti v normalen tir

cavallo m (f -la)

1. zool. konj (Equus caballus), kobila:
cavallo baio rjavec
cavallo bianco belec
cavallo sauro rjavec
cavallo morello vranec
cavallo da sella jezdni konj
cavallo da tiro vprežni konj
cavallo da corsa dirkalni konj
a cavallo di due secoli na prelomu stoletja
medicina da cavallo pren. zelo močno zdravilo
febbre da cavallo pren. huda vročica
spropositi da cavallo pren. hude napake
essere a cavallo pren. biti na konju
cavallo di battaglia paradni konj
andare col cavallo di s. Francesco pren. iti peš

2. tehn.
cavallo, cavallo vapore konjska moč

3.
cavallo di Frisia voj. španski jezdec

4. šport konj:
cavallo con maniglie konj z ročaji

5. šah skakač

6. korak (pri hlačah)
PREGOVORI: a caval donato non si guarda in bocca preg. podarjenemu konju ne glej na zobe
campa cavallo, ché l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast

caza ženski spol lov; (lovski) plen; divjačina; lovišče; gonja, zasledovanje; beg

caza mayor (menor) lov na veliko (malo) divjad
caza de montería lov na visoko divjad
aves de caza lovske ptice
caza (muerta) lovsko tihožitje (slika)
avión de caza lovsko letalo
perro de caza lovski pes
andar a caza iti na lov; potegovati se za, stremeti
dar caza (a) goniti, poditi, zasledovati
dar caza a un empleo biti na lovu za službo
espantar la caza zaradi prevelike naglice svoj cilj zgrešiti
estar de caza biti na lovu
ir (salir) de caza na lov iti
levantar (alborotar) la caza zajca spoditi (splašiti)
se le vino a las manos la caza sreča mu je padla v naročje

cazar [z/c] loviti, na lovu biti; goniti, preganjati; uloviti, ujeti

ir a cazar iti na lov
cazar a espera, cazar en puesto na (lovsko) prežo iti
cazar a lazo loviti z zanko
cazar en vedado loviti v prepovedanem lovskem revirju
cazar al vuelo sestreliti v letu

celada ženski spol zaseda; past, zanka

caer en la celada v past iti
descubrir celada komu skrivnost razkriti