Franja

corruō -ere -ruī (-)

I. klas. le intr.

1. (z)rušiti se, porušiti se, podreti (podirati) se, razsuti (razsipati) se, sesuti (sesipati) se, razvaliti se, usaditi (usajati) se: si aedes eae corruerunt Ci., conclave illud … proximā nocte corruit Ci., triclinium illud supra convivas corruit Q., tantos terrae motus tota in Italia factos esse, ut multa oppida corruerint Ci., tota urbs eorum corruit Plin., arbor corruit O., Suet., Memnonis arduus alto corruit igne rogus O., ne quid labefactum viribus ignis corruat O., statuae eius … corruerunt Suet.; occ. (o bitjih) na tla (na zemljo) zrušiti se, zgruditi se, pasti (padati): nec amicum ruentem corruere patitur Ci., quo cum corruit (ales) Lucr., quo loco icta corruerat (Horatia) L., corruit telis obrutus, duo Romani super alium alius … corruerant L., corruit in vulnus V. pade na rano = naprej, haedus ubi agrestis corruet ante focos Pr. bo padel pod roko žrtvovalca, cum is pronus corruit … inquit … Cu., corruens morbo comitiali Plin., adverso parieti caput ingenti impetu impegit et corruit Plin. iun.; brezos.: longe violentius ex necessitate quam ex virtute corruitur Sen. ph. dokaj silneje padeš, če moraš, kakor če si se srečen vdal (padcu).

2. pren. (z)rušiti se, porušiti se, pasti (padati) = propasti, poginiti, podleči (podlegati), izničiti se, po zlu iti: corruit haec … sub uno, sed non exiguo crimine domus O., iam explicatā totā Carneadis sententiā Antiochia ista corruent universa Ci. se bo zrušil ves Antiohov sestav, quae (eloquentia) nisi oratoris futuri fundamenta feliciter iecerit, quicquid superstruxeris corruet Q., quae (nostrae contentiones) in medio spatio franguntur et corruunt Ci., quā (plagā pestiferā) … Lacedaemoniorum opes corruerunt Ci., quo altius elatus erat, eo foedius corruit L., consul id agit, ut cum omnibus legibus Romanum imperium corruat Val. Max.; occ.
a) propasti = na kant priti: qui homines, si stare (držati se) non possunt, corruant Ci., equitem Romanum … labentem excepit, corruere non sivit, fulsit … Ci.
b) propasti (propadati), ne uspe(va)ti α) na odru (pren.): ii mihi videntur fabulam aetatis peregisse nec tamquam inexercitati histriones in extremo actu corruisse Ci. β) pred sodiščem = obsojen biti: quod accusator eius praevaricationis crimine corruisset Plin. iun. —

II. trans.

1. zrušiti, zmetati, zvrniti (zvračati): eo spicas Varr., hanc rerum summam Lucr., corpus Ap.; pren. vreči, uničiti: in quo me corruerit genere (Amathusia) Cat.

2. naglo nagrabiti: di(vi)tias Pl.

corruptus² 3, gl. opombo pod corripiō.

corsaire [kɔrsɛr] masculin gusarska ladja; gusar, morski ropar

pantalon masculin corsaire pod kolenom zadrgnjene hlače
jouer aux corsaires igrati se morske roparje

corvus -ī, m (gl. cornīx)

1. vran, gavran, krokar: ovantes gutture corvi V., c. hians H., corve loquax O., corvi cantus Ci., miluo est quoddam bellum quasi naturale cum corvo Ci., niger tamquam corvus Petr.; ptica vedeževalka, posvečena Apolonu: c. oscen H., Phoebeïus O., Delius in corvo latuit O.; prilet vrana z desne strani je obetal srečo, z leve pa nesrečo: picus et cornix ab laeva, corvos (= corvus), parra ab dextera consuadent Pl.; preg.: non pasces in cruce corvos H. ne boš na križu vranov pasel = ne boš na vislicah hrana vranom, ne boš umrl na vislicah.

2. pren. (o stvareh, podobnih vranjemu kljunu)
a) neko bojno orodje, zidolom, maček, kopika: corvus demolitor Vitr., corvique et alia tuendis urbibus excogitata praeparabantur Cu.
b) „vranji kljun“, neki kljukast kirurški nož: Cels.
c) ozvezdje Vran: Vitr., Hyg.
č) „gavran“, neka morska riba, menda morska lastovica, krulec: Cels., Plin., Aus.
d) v dvoumju = vir spurcus, fellator (ker po stari ljudski bajki corvi ore coëunt): dat veniam corvis, vexat censura columbas (preg.) Iuv., Corve salutator, quare fellator haberis? in caput intravit mentula nulla tuum Mart. — Kot nom. propr. Corvus -ī, m Korv, Vran, rimski priimek, poseb.: M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv, ki se je l. 349 bojeval pod Kamilom zoper Galce ter si ta priimek pridobil v boju z galskim velikanom, katerega je premagal s pomočjo vrana, konzul l. 348 in pozneje še večkrat konzul in diktator (zadnjič diktator l. 299), umrl l. 271 star sto let, pri vseh priljubljen in spoštovan: Ci., L.

cōrycus -ī, m (gr. κώρυκος) s smokvinim zrnjem, moko in peskom napolnjena velika usnjena vreča, ki je bila obešena pod strop korikeja (gl. cōrycēum), da so jo atleti zanihovali in tako krepili telesne moči, telovadna, atletska vreča; le pren. krepilo: corycus laterum et vocis meae, Bestia Ci. ob katerem so se krepile moje prsi in moj glas.

cosa ženski spol stvar, reč, predmet; okolnost; dogodek; dejstvo; ideja, domislek; (v nikalnih stavkih) nič

cosa de približno
cosa de ocho días okrog osem dni
veinte o cosa así približno dvajset
a cosa de las ocho proti osmi uri
cosa de comer nekaj za pod zob, jestvina
cosa y cosa uganka
cosa del otro jueves nekaj izrednega (redkega); stara (premlačena) stvar
¡brava cosa! (ironično) lepa stvar!
ninguna cosa nič
poca cosa malo
es poca cosa je čisto nepomembno
poquita cosa nepomemben človek
decir una cosa nekaj reči
decir una cosa por otra napačno se izraziti, lagati
no decir cosa nobene ne črhniti
no decir con cosa brezglavo govoriti
dejando una cosa por otra da bi drugam usmerili pogovor
no dejar cosa con cosa vse v največji nered spraviti
allí no hay cosa con cosa tam je vse na glavo postavljeno
no hacer cosa a derechas zelo nespretno ravnati
como quien hace otra cosa prikrivaje, hinavsko
era cosa de ver a... bilo je nenavadno, kako ...
no hay tal cosa temu ni tako; nikakor
la cosa marcha stvar napreduje, gre naprej
pasado en cosa juzgada ki je postal pravomočen
no se le pone cosa par delante on gre čez vse zapreke
no me queda otra cosa ne preostane mi nič drugega; ne vidim drugega izhoda
como quien no quiere la cosa s hlinjeno brezbrižnostjo, hinavsko
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja
ser fuerte cosa neobhodno potreben biti; biti težaven
otra cosa es con guitarra to bomo šele videli (odgovor na bahaško govorjenje)
no sea cosa que v nasprotnem primeru, sicer, drugače, sicer bi bil primoran (kot svarilo)
es cosa mía to je moja stvar, to se mene tiče
¡es cosa de él! to je prav njemu podobno!
no es cosa de reír to ni smešna stvar
no es cosa del otro mundo to ni nič nenavadnega
no tener cosa suya biti zelo reven
tomar una cosa por otra napačno nekaj razumeti, motiti se
no valer (no ser) cosa nobene vrednosti ne imeti, biti zanič
no vale gran cosa ni kaj prida, ni mnogo vredno
no es ni artista ni cosa que valga temu še mnogo manjka do umetnika
a cosa hecha z zanesljivim uspehom
como si tal cosa meni nič, tebi nič; čisto mirno
cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento vsaka stvar ob svojem času
cosa cumplida, sólo en la otra vida nič ni popolnega na tem svetu
no hay cosa escondida que a cabo de tiempo sea bien sabida končno pride le vsaka stvar na dan
cosa mala nunca muere kopriva ne pozebe
¿qué cosa? kaj je? kaj se je zgodilo?
¿qué es cosa y cosa? kdo ugane?
¡cosa rara! kako nenavadno! čudno!
cosas pl posli, opravki; imetje, premoženje
cosas de viento brezkoristne stvari
cosas que van y vienen nestanovitnost sveta
el curso de las cosas potek stvari (dogodkov)
corran las cosas como corrieren naj se zgodi, kar hoče
decir cosas mnogo govoriti; kramljati; pripovedovati
disponer sus cosas svoje stvari v red spraviti
son cosas del mundo tako je pač na tem svetu
no son cosas del otro jueves (ali del otro mundo) to ni nič novega, to so stare (znane) stvari
ante todas cosas predvsem
las cosas de palacio van despacio to bo dolgo trajalo, to se bo še zelo vleklo
¡muchas cosas (ali mil cosas) a su hermano! mnogo pozdravov vašemu bratu!
¡qué cosas tienes! kaj ti ne pade v glavo!
¿no serán tus cosas? si nisi tega sam izmislil?
¡las cosas que se ven! česa vsega človek ne vidi
¡ésa es la cosa! v tem grmu tiči zajec!

cossus -ī, m kukec, pišč, tudi vrbar, vrbov zavrtač: Plin., Veg. — Soobl. cossis -is, m: Plin., Plin. Val. — Kot nom. propr. Cossus -ī, m Kos, priimek Kornelijevega rodu. Poseb.

1. A. Cornelius Cossus Maluginensis Avel Kornelij Kos Maluginenz (Maluški), kot konzul l. 428 je v boju ubil vejskega kralja Tolumnija; tribunus militum consulari potestate l. 426: L., V., Pr., Val. Max.

2. njegov istoimenski sin je kot diktator l. 385 zadušil Manlijev upor: L.

3. P. Corn. Rutilus Coss. Publij Korn. Rutil Kos, večkrat tribunus militum consulari potestate, je kot diktator l. 408 premagal Volske pri Anciju: L.

4. A. Corn. Coss. Arvīna Avel Korn. Kos Arvina, l. 439 magister equitum pod diktatorjem Titom Manlijem Torkvatom, kot konzul l. 343 je premagal Samnijce ter nad njimi triumfiral, l. 332 je bil drugič konzul, l. 322 diktator: L.

5. P. Corn. Coss. Arvīna Publij Korn. Kos Arvina, kot konzul l. 306 je premagal Samnijce, l. 293 cenzor, l. 288 drugič konzul: L.

6. nekega Klavdija (napačno nam. Kornelija) Kosa omenja T. (Hist. I, 69). — V pl.: Cossi et Servilii Sen. ph., ex familia Cossorum T.

coste moški spol cena, vrednost

coste, seguro y flete (CIF) (trg) stroški, zavarovalnina, voznina
a precio de coste (ali costo) po lastni ceni
pagar el coste plačati stroške
vender a precio más bajo del coste pod kupno ceno prodati
a poco (gran) coste z majhnimi (velikimi) stroški

cōsto m

1. cena; strošek; pren. trud; žrtev; tveganje
a costo di za ceno:
a costo della vita za ceno življenja, tudi če bi izgubil življenje
a ogni costo, a qualunque costo, a tutti i costi za vsako ceno; na vsak način
a nessun costo za nobeno ceno; nikakor ne

2. ekon.
a prezzo di costo po lastni ceni
sotto costo pod ceno

3. pog. stroški; vrednost:
il costo della vita življenjski stroški

cōstola f

1. anat. rebro:
gli si vedono le costole vidijo se mu rebra, kosti; zelo je suh
stare alle costole di qcn. biti komu za petami
avere qcn. alle costole pren. motati se komu pod nogami
rompere le costole a qcn. pren. koga premikastiti, prebutati

2. hrbet; hrbtna stran:
la costola di un libro hrbtna stran knjige

3. geogr. obronek

4. rebro (lista; oboka)

Cotys -tyis, acc. -tȳn in redk. -tym, voc. -ty, abl. -tye, m (Κότυς), redk. v lat. obl. Cotus -ī, m Kotis, Kot, ime traških knezov. Poseb.

1. Kot(is) I., traški kralj od l. 382 do 356, Ifikratov tast, zahrbtno umorjen: N. (z gen. Coti in acc. Cotum), Val. Max. (z gen. Cotyis).

2. Kot(is) II., Sevtov (Seuthēs) sin, kralj Odrizov (Odrysae), Perzejev zaveznik v vojni z Rimljani: L. (z obl. Cotys, Cotyis, Cotyn in Cotye), Eutr.

3. Kot(is) III., kralj Odrizov, ki je podkupil mak. prokonzula Gaja Kalpurnija Pizona, da je dal usmrtiti Rabocenta, glavarja traških Besov, in druge traške poslance; v rimski domači vojni je stal ob strani Gneja Pompeja ter mu poslal 500 konjenikov pod poveljstvom svojega sina Sandala (Sandalēs ali Sandala): Ci. (z dat. Cotyi), C. (z nom. Cotys in gen. Cotyis), Lucan. (z acc. Cotyn).

4. Kot(is) V., Remetalkov sin, pravnuk Kotisa III., živel je v stalnem prepiru s svojim stricem Reskuporidom (Rhescuporis), ta ga je dal naposled usmrtiti: O. (z voc. Coty), T. (z gen. Cotyis, dat. Cotyi, acc. Cotyn in abl. Cotye).

5. Kot(is), brat bosporskega kneza Mitridata: T. (z obl. Cotys).

coucher [kuše] verbe transitif položiti v posteljo, dati spat (un enfant otroka); položiti, nagniti; nanesti (plast); v-, zapisati, vknjižiti; verbe intransitif spati, prenočiti, prenočevati

se coucher iti spat, leči (k počitku); skloniti se; zaiti, zahajati; masculin leganje k počitku; ležišče, prenočišče, spanje; astronomie zahod
coucher de soleil, de lune sončni, lunin zahod
aller se coucher iti spat
allez-vous coucher! (familier) pustite me pri miru!
être couché ležati
envoyer coucher quelqu'un poslati koga k vragu
coucher avec quelqu'un (familier) spati, ležati s kom, imeti z njim spolne odnose
coucher sur le carreau (familier) podreti, zrušiti; pobiti
coucher sur la dure na gali zemlji spati
coucher son écriture poševno, ležeče pisati
coucher dans le foin, sous la tente spati v senu, pod šotorom
coucher quelqu'un en joue (po)meriti na koga
coucher quelqu'un sur une liste, dans le testament vpisati koga v seznam, v oporoko kot enega od dedičev
coucher ses remarques par écrit pismeno zabeležiti, napisati svoje opombe
coucher le poil à quelqu'un prilizovati se komu
se coucher comme les poules iti s kurami spat
comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal

couleur [kulœr] féminin barva; barvitost, kolorit; barvilo; (politično) naziranje; pluriel nacionalna zastava; barva obraza

couleur antirouille zaščitna barva proti rji
couleur composite, binaire vmesna barva
couleur défectueuse slaba barva
couleur à détrempe tempera (barva)
couleur à l'eau, à l'huile vodena, oljnata barva
couleur génératrice, primaire, de fond osnovna barva
couleur locale, protectrice lokalna, varovalna barva
couleur à pastel pastelna barva (svinčnik)
boîte féminin de couleurs škatla za barve
crayon masculin de couleur barvni svinčnik
film masculin, photographie féminin, télévision féminin en couleurs barvni(a) film, fotografija, televizija
pâles couleurs (médecine) bledoličnost
en couleur pisan
haut en couleur (živo) rdeč, zaripel; figuré slikovit (slog)
sans couleur brezbarven
sous couleur de pod pretvezo, da ...
annoncer la couleur napovedati barvo (pri kartanju); familier povedati svoje namere
appliquer, coucher, étaler la couleur nanesti barvo
baisser, hisser les couleurs (marine) spustiti, dvigniti zastavo
changer de couleur nenadoma prebledeti, spremeniti barvo
en dire de toutes les couleurs à quelqu'un komu brezobzirno jih povedati
en faire voir de toutes les couleurs à quelqu'un komu vse neprijetne resnice povedati
jouer la couleur et non le sans-atout igrati barvo in ne brez aduta (kartanje)
mettre en couleur pobarvati
voir couleur de rose videti skozi rožnata očala
ne pas voir la couleur d'une chose ne dobiti stvari, ki nam je obljubljena ali dolgovana
en voir de toutes les couleurs (figuré) doživeti vse možne neprijetnosti
des goûts et des couleurs il ne faut pas disputer o barvah in okusih ne more biti prerekanja, vsak ima svoj okus

coup [ku] masculin udarec, sunek, mah; zabod; strel; met; pok; poteza; požirek; rana, poškodba; technique dvig

à coups de s pomočjo, s
à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup (za) to pot
à coup sûr (prav) gotovo, zanesljivo, nedvomno
à tout coup, à tous les coups vsakikrat, ob vsaki priliki
un autre coup drugič, drugikrat
au coup de midi točno opoldne
après coup pozneje, (ko je že) prepozno
du coup na to, zaradi tega, zato
de même coup obenem, istočasno, hkrati
par à-coups sunkoma
pour le coup, pour un coup to pot, enkrat
sans coup férir brez (vsakega) boja
sous le coup de pod učinkom, pod grožnjo
coup sur coup nepretrgano
sur le coup takoj
tout à coup nenadoma
(tout) d'un coup naenkrat
coup sur coup mah na mah, hitro zaporedoma
coup d'air prehlad
coup bas globok udarec (pri boksanju)
coups pluriel de bâtons batine
coup blanc, tiré en l'air strašilni strel
coup bleu modrica (na telesu)
coup de bonheur, du ciel sreča, srečen slučaj
coup au but polni zadetek
coup de chance srečen slučaj
coup de chien (marine) nenaden vihar, figuré nenaden, neprijeten dogodek
coup de couteau, d'épingle zbod z nožem, z iglo, z buciko
coup de dent ugriz
coup de désespoir obupanost
coup double (figuré) dve muhi z enim udarcem
coup d'épée dans l'eau (figuré) brezuspešno delo, udarec v vodo
coup dur hud, težak udarec; težavna stvar
coup d'eau vdor vode
coup d'éclat pozornost vzbujajoče dejanje
coup d'envoi (sport) prvi, začetni udarec
coup d'essai prvi, poskusni strel
coup d'Etat državni prevrat
coup de feu strel
coup de fil (familier) telefoniranje
coup de force nasilen prevrat, puč
coup de fortune srečen slučaj; udarec usode
coup de foudre, de tonnerre udarec strele, figuré strela iz jasnega, ljubezen na prvi pogled
coup de fouet udarec, pok z bičem, figuré spodbuda
coup franc (sport) prosti strel
coup de fusil strel iz puške, figuré, familier oderuška cena
coup de grâce milostni, smrtni sunek (zabod)
coup de grisou (minéralogie, mines) treskav zrak
coup de main (militaire) spreten napad z majhnim številom ljudi; familier pomoč
coup de maître mojstrska poteza
coup de mer butanje valov
coup monté skriven dogovor
coup d'œil bežen pogled, figuré pregled
coup de patte žaljiva, jedka beseda ali opazka
coup du père François izdajalsko dejanje ali zvijača
coup de pied brca
coup de pied de l'âne podla žalitev osebe, ki se ne more braniti
coup de pierre lučaj kamna
coup de pinceau poteza s čopičem
coup de poing udarec s pestjo
faire le coup de poing aktivno poseči v pretep
coup de pouce majhna, skromna pomoč
coup de sang možganska kap, izliv krvi; figuré, familier napad besnosti, pobesnelost
coup de sifflet žvižg
coup de soleil sončarica
coup de sonde poskus na slepo
coup de sonnette zvonjenje (zvonca)
coup du sort udarec usode
coup de téléphone telefoniranje, telefonada
coup de tête nepremišljeno dejanje ali sklep
coup de théâtre (théâtre) presenetljiv preobrat; presenetljiv dogodek
coup de torchon (figuré) pretep, metež
coup de vent piš, sunek vetra
cheveux masculin pluriel en coup de vent zmršeni lasje
échec et mat en trois coups šah in mat v treh potezah
un sale coup à quelqu'un hud udarec, nepošteno dejanje do koga
donner un coup à quelqu'un pretresti koga
donner un coup de balai, de brosse, de peigne à quelque chose malo pomesti, oščetkati, počesati kaj
avoir un coup dans le nez (populaire) biti več ali manj pijan
donner un coup de chapeau à quelqu'un komu se odkriti, izraziti mu spoštovanje
donner un coup de main, d'épaule à quelqu'un pomagati komu
donner un coup de téléphone poklicati po telefonu
donner un coup de trompe (automobilisme) dati znak s trobljo, hupo
être dans le coup biti udeležen pri kakšni stvari, vedeti za tajnost
être aux cent coups biti osupel, zbegan, razburjen
faire les quatre cents coups razuzdano živeti
faire d'une pierre deux coups pobiti dve muhi z enim udarcem
jeter un coup d'œil malo pogledati
monter le coup à quelqu'un prelisičiti, prevarati koga
manquer son coup ne uspeti, spodleteti v svojem naklepu, načrtu
porter un coup sévère à quelqu'un prizadeti hud udarec komu
en mettre un coup (familier) podvojiti vnemo, zelo se truditi
prendre un coup de vieux nenadoma se postarati
mourir sur le coup takoj, na mestu umreti
en prendre un coup (familier) dobiti poškodbo
j'en ai pris un coup to me je prizadelo, zabolelo
réussir un beau coup lep uspeh imeti, dobro uspeti
tenir le coup vzdržati, vztrajati
valoir le coup biti vreden truda
en venir aux coups spoprijeti se, spopasti se

coupe² [kup] féminin (od)rezanje, (od)sekanje; obsekanje (kamna); sečnja, za sečnjo namenjeni del gozda; košnja; izrez, prerez; striženje (des cheveux las); krojenje, kroj; prevzdig kart; grammaire cezura; sport bočno plavanje

coupe en long, en travers podolžni, poprečni prerez
sous la coupe (familier) pod strogim nadzorstvom
tomber saus la coupe de quelqu'un pasti v popolno odvisnost kake osebe
faire des coupes sombres (figuré) temeljito odpraviti, pospraviti
mettre en coupe réglée (figuré) sistematično izkoriščati

courage [kʌ́ridž] samostalnik
pogum, hrabrost, srčnost

Dutch courage pogum pod vplivom alkohola
to damp s.o.'s courage pogum komu vzeti, oplašiti ga
my courage fails me ne upam si
the courage of one's conviction pogum, braniti svoja načela
to lose courage prestrašiti se
to take one's courage (in both hands), to pluck up (ali muster, summon, screw up) one's courage opogumiti se

couver [kuve] verbe transitif (iz)valiti; pazljivo skrbeti za, negovati; figuré skuhati, zasnovati; nositi v sebi (bolezen); verbe intransitif tleti; tajno se pripravljati

couver artificiellement les œufs umetno valiti jajca
couver une maladie nositi v sebi kal bolezni
couver une trahison (skrivaj) snovati izdajo
couver des projets de vengeance snovati maščevalne načrte
couver des yeux poželjivo gledati
le feu couve sous la cendre ogenj tli pod pepelom
le complot couvait depuis longtemps zarota se je že dolgo pripravljala
il faut laisser couver cela (familier) to je treba prepustiti času

couvert [kuvɛr] masculin

1. pogrinjek; jedilni pribor (žlica, nož, vilice in krožnik); žlica in vilice

table de 12 couverts za 12 oseb pogrnjena miza
grand couvert slavnostno kosilo
dresser (mettre), ôter le couvert pogrniti, pospraviti mizo

2. zavetje; varnost; goščava, poraslo zemljišče; militaire kritje; paketni ovoj; naslov na paketu; figuré pretveza, krinka

à couvert pod streho; preskrbljen
être à couvert biti na varnem
sous le couvert de pod pretvezo; po naročilu, po nalogu
sous le couvert de l'amitié pod pretvezo prijateljstva
mettre à couvert spraviti na varno
le vivre et le couvert hrana in stanovanje

couverture [kuvɛrtür] féminin odeja; prevleka; ponjava; pogrinjalo; pokrivalo; streha, krov; commerce kritje; figuré pretveza, krinka; naslovna stran (časopisa); (knjižna) platnica, vezava, ovitek (zvezka); militaire kritje, varnost

sans couverture (commerce) brez kritja
sous couverture de pod pretvezo, pod krinko
couverture aérienne zavarovanje pred letalskimi napadi
couverture en tuiles, en ardoise, en chaume streha iz opeke, skrila, slame
couverture de cellophane celofanski ovitek
couverture de coton, de laine, de voyage bombažna, volnena, potovalna odeja
couverture or (commerce) zlato kritje
couverture de protection zaščitni ovitek
couverture imperméabilisée nepremočljiva ponjava
amener, tirer la couverture à soi (figuré) (pri)lastiti si vse najboljše, vse ugodnosti, koristi; pobrati, posneti smetano

couvrir* [kuvrir] verbe transitif pokriti, prikriti, pokrivati, zakrivati; pogrniti; odeti; zaviti v, prevleči; pooblačiti; obsuti; kriti, varovati (de pred); opravičiti, zagovarjati; prehoditi (prevoziti, preleteti itd) razdaljo; staviti višjo ponudbo (na dražbi); zaskočiti

se couvrir po-, zakriti se; ščititi se (de z); izgovarjati se; (po)oblačiti se (nebo)
couvrir 50 kilomètres prevoziti 50 km
couvrir de ses ailes (figuré) vzeti pod svoje okrilje
couvrir de boue, de fange (figuré) oblatiti
couvrir d'éloges, de fleurs obsuti s pohvalami, s cvetjem
ce chef couvre toujours ses subordonnés ta šef vedno krije svoje podrejene
couvrir une enchère staviti višjo ponudbo pri dražbi
couvrir quelqu'un de frais komu kriti, povrniti stroške
couvrir les frais de production kriti produkcijske stroške
couvrir son jeu ne si pustiti gledati v karte
couvrir d'or odtehtati z zlatom
(se) couvrir de ridicule, de honte osmešiti (se), osramotiti (se)
se couvrir de sang omadeževati se s krvjo
couvrir les yeux à quelqu'un (figuré) slepiti koga, metati mu pesek v oči
le taureau couvre la vache bik zaskoči kravo