Franja

garni, e [garni] adjectif opremljen s pohištvom; oblazinjen, okrašen; gost (lasje); obložen, z (mesno, zelenjavno) prilogo (prikuho)

assiette féminin garnie narezek
chevelure féminin bien garnie gosti lasje
choucroute féminin garnie kislo zelje s slanino ali klobasico
hôtel masculin garni penzion, dom za tujce
plat masculin garni de bœuf govedina s prilogo
avoir la bouche bien garnie (familier) imeti lepe in še vse zobe
avoir un portefeuille bien garni imeti z denarjem natrpano listnico

gasilska samostalnik
neformalno (posnetek skupine) ▸ csoportkép
Tik pred odhodom proti domu smo naredili še eno gasilsko. ▸ Mielőtt hazaindultunk volna, csináltunk még egy csoportképet.
Sopomenke: gasilska fotografija, gasilska slika

gasilska slika stalna zveza
neformalno (posnetek skupine) ▸ csoportkép
Po kosilu smo naredili še gasilsko sliko in se poslovili do drugega seminarja. ▸ Ebéd után készítettünk még egy csoportképet, és elbúcsúztunk a másik szemináriumig.
Po končanem uradnem delu srečanja so se vsi skupaj postavili za obvezno gasilsko sliko pred evropskimi zastavami. ▸ A találkozó hivatalos része után közösen odaálltak mindannyian a kötelező csoportképhez az európai zászlók elé.
Sopomenke: gasilska fotografija, gasilska

gâter [gɑte] verbe transitif (po)kvariti (tudi figuré); poškodovati, u-, za-mazati, skaziti; figuré škodovati (quelque chose čemu); (otroka) razvajati, raznežiti

se gâter pokvariti se, postati slabši, poslabšati se, spriditi se; (pijače) postati plehek, postán
cette maison gâte le paysage ta hiša kvari pokrajino
gâter les affaires, les choses zavoziti stvari, zavoziti jo, figuré zapeljati voz v blato
gâter l'existence à quelqu'un komu življenje otežiti, zagreniti
gâter la joie, le plaisir de quelqu'un komu veselje, zabavo skvariti
gâter le marché, le métier skvariti kupčijo, cene zbijati ali kaziti, prepoceni delati, delati umazano konkurenco
sujet à se gâter (blago) hitro pokvarljiv
il est riche, ce qui ne gâte rien bogat je, kar je samo še prednost več
ça ne gâte rien to nič ne škodi, to nič ne de, to je še ena prednost več
le temps se gâte vreme se kvari, postaja slabše

gato moški spol maček; prebrisan žepar; premetenec; Madridčan; najstarejši učenec v razredu

gato de Angora angorska mačka
gato común domača mačka
gato montés divja mačka
andar buscando tres pies al gato prepir iz trte izviti
correr (ir, pasar) como gato por ascuas kot nor teči, da bi ušli nevarnosti
dar (vender) gato por liebre koga oslepariti
no hacer mal a un gato nikomur nič žalega storiti
lavarse a lo gato zaníkrno (kot maček) se umiti
llevar el gato al agua pogumno kljubovati nevarnosti
aquí hay gato encerrado tu nekaj ni v redu, za tem tiči nekaj
gato escaldado, del agua fría huye oparjen maček se še mrzle vode boji
el gato maullador nunca buen cazador (fig) kdor veliko govori, malo naredi
como perros y gatos kot pes in mačka, v večnem sovraštvu

gaudium -iī, n (gaudēre)

1. veselje (v srcu), notranja radost (ki jo človek čuti, medtem ko je laetitia veselost, ki se kaže na zunaj): prae gaudio ubi sim nescio TER. od veselja, v enakem pomenu tudi samo gaudio: gaudio lacrumare, triumphare CI., gaudio exsultare CI. ali exilire Q. CI., SUET. alicui manant gaudio lacrimae L., tacitum continere gaudium non potuerunt, quin ... L., legatio, quae gaudio fungeretur T. (= cui mandatum erat, ut gaudium testaretur et congratuletur, sc. Vitellio); s subjektnim gen.: vetera populi Rom. gaudia CI.; z objektnim gen. (nad čim, zaradi česa): g. periculosi saltus superati L. veselje nad tem, da je ... premagal (prekoračil) ... gorovje, gaudia spectatae formae O. da je videl ..., gaudia necis O., gaudium consurgendi T., libertatis novae FL.; gaudium konkr. = razodevanje veselja (radosti): plebes gaudium atque laetitiam agitabat S. je kazalo svoje veselje z glasnim vriskanjem; še pogosteje v tem pomenu pl. gaudia: quibus gaudiis exsultabis! CI., feminarum praecipue et gaudia insignia erant et luctus L.; metaf. veselje, radost stvari in neživih subj.: flos est gaudium arborum PLIN., adamas opum g. PLIN.

2. evfem. slast, nasladnost, mesena poželjivost, pohotnost, razkošje: TIB., PR., VAL. FL., dediti corporis gaudiis S., mutuaque insinuent inter se gaudia uterque LUCR., cui donet inpermissa ... gaudia H., pestiferum hinc abstulit gaudium L., gaudia Veneris capere (sumere, ferre občutiti) O.

3. meton. predmet veselja, predmet radosti
a) (o osebah, večinoma v pl. z edninskim pomenom) slast, ljubljenec, ljubimec: PH., PETR., dum sequeris Clytium infelix, nova gaudia, Cydon V., nec ferre videt sua gaudia ventos V., fugiunt tua gaudia O., falsis attingere gaudia palmis PR.
b) (o stvareh) vesela vest: cognito repente insperato gaudio GELL.

Opomba: Pesniki pogosto uporabljajo pl. v edninskem pomenu, daktilski, zlasti V., iz metričnih razlogov poseb. v 5. heksametrovi stopici.

gȁziti -īm
I.
1. iti, korakati, stopati: iza nas gazi deset boraca
2. spuščati se v kaj: niti sam gazio u trgovinu, niti se razumijem, razumem u nju
3. teptati: osjećam se kao da su me mečke gazile; čak su i grobove gazili
4. bresti: gaziti kroz vodu; rijeka se ne može svugdje gaziti
5. mešati: gaziti ilovaču i praviti ciglu
6. orati, pluti: brod gazi tri metra u dubinu
7. kršiti, teptati: gaziti zakone
8. goniti meh: on na koru gazi orgulje, napuhuje mijeh
9. drozgati: gaziti grožđe
10. rastiti, raščiti: pijetao (petao) gazi kokoš
11. tlačiti: on još gazi zemlju še je živ
12. broditi: gaziti u krvi
II. gaziti se hoditi si po nogah: u gurnjavi su se gazili

gefällig ustrežljiv, (angenehm) prijeten, privlačen; gefällig sein narediti uslugo; (Noch ein Stück) gefällig? Ali bi (še en kos)?; was ist gefällig? s čim vam lahko postrežem?

Genüge: Genüge leisten zadostiti (čemu, komu); zur Genüge še predobro, še preveč; Genüge geschieht jemandem kdo dobi, kar mu gre

geotermalna energija stalna zveza
(o energetskem viru) ▸ geotermikus energia
Geotermalna energija je termalna energija, ki jo proizvaja Zemljina notranja vročina. ▸ A geotermikus energia a Föld belső hőjéből származó energia.
Brez izkoriščanja poceni geotermalne energije bi bilo življenje v Reykjaviku še precej dražje. ▸ Az olcsó geotermikus energia kiaknázása nélkül sokkal drágább lenne az élet Reykjavíkban.

gering majhen, neznaten, Aussichten, Neigung: neznaten; (unbedeutend) nepomemben; Volk: preprost; Meinung: slab; zu gering premajhen; nicht die geringste Hoffnung niti najmanjšega upanja; gering denken von imeti slabo mnenje o; nicht gering nemajhen; nicht im geringsten niti najmanj, še malo ne

gerō -ere, ges-sī, ges-tum (iz *geso)

I.

1. nesti, nositi: Vulcanum (ogenj) in cornu conclusum PL., onera VARR., formicae onus ore gerentes O., caput incensum fervore gerebant LUCR., g. terram L., tela gerunt V. prinašajo, dobavljajo, g. tela dextris, sceptrum dextrā, pila manu V., Horatius spolia prae se gerens H., clipeum laeva gerebat O.; redko z naznačeno smerjo: saxa in muros g. L.; pren.: bella manu letumque gerens V.

2. occ.
a) na sebi nositi, imeti: vestem N., O., hastam, vittas, regis insigne, barbam et crines V., umbrata gerunt civili tempora quercu V., cuncta gerens, vocemque et corpus et arma Metisci V., virginis os habitumque gerens et virginis arma V., quod aliena capella gerat distentius uber H., g. serta, vinela, angues imixtos crinibus, cornua fronte, terga leonis (levíno) O., tela gerit fixa in pectore O. ima ... zapičene, quae bracchia gessit, crura gerit O. kar je imel za roke, ima (zdaj) za noge, simulacrum gerebat Beli effigiem CU. je imel Belovo podobo, fratrum speciem g. SEN. TR.; z abstr. obj.: g. nomen decusque V. uživati, nomen O. ime imeti, imenovati se, falsum cognomen SEN. PH. imeti izmišljen priimek, mores O. kazati; pren. alicuius personam g. krinko koga imeti = vlogo koga igrati, zastopati koga: quam personam gerere velimus CI., est proprium munus magistratus intellegere, se gerere personam civitatis CI. da zastopa državo; od tod tudi gerere aliquem vlogo koga igrati, njegov posel (službo, opravilo) vršiti: g. principem PLIN. IUN. kot prvak nastopati, aedilem AP., non heredem regni, sed regem IUST. ne vesti se kot ..., ampak kot ..., civem patremque CL.
b) v sebi nositi, imeti, gojiti: animum muliebrem ENN., iras PL., TER., amicitiam CI., N., muliebres inimicitias CI., Catonem inimicitias cum multis gessisse accepimus CI. da je z mnogimi živel v sovraštvu, veteres inimicitias cum Caesare g. C., advorsum divitias invictum animum gerebat S., suos hortatur, uti fortem animum gererent S. da naj razodevajo (kažejo) Iulus ante annos animumque gerens curamque virilem V., curam g. pro aliquo V. skrb imeti za koga, skrbeti za koga, seu tu querelas sive geris iocos ... pia testa H. vsebuješ, praecipuum in Romanos gerebant odium L. gojili, mixtum gaudio et metu animum g. L., g. in pectore ferrum, vulnus mente tacita, vires sine mente O., partum ali uterum PLIN. noseča biti, (o živalih) breja biti; abs.: ad ea rex, aliter atque animo gerebat, placide respondit S. kot si je mislil.
c) na sebi (= na svojem površju) nositi, imeti, pogosto = roditi: gerit India lucos V., platani mālos gessere V., terra viros urbesque gerit silvasque ferasque O., silva gerit frondes, eiectas litus harenas O., arbores gesserat Oete O., quidquid et herbarum Thessala terra gerit TIB.
č) gerens aliquid lahko včasih slovenimo s predlogom s (z) in soc.: monstrum centum oculos gerens O. s stotimi očmi, in vertice picum gerens, ora pallidiora gerens O. bolj bledega obraza.

3. posebna pren. rekla:
a) prae se gerere aliquid kaj očitno kazati, izražati, razodevati: utilitatem CI. očitno koristiti, perspicuam coniecturam CI. očitno in jasno dajati mesto dozdevam.
b) morem gerere alicui storiti komu po volji, ugoditi, ustreči, vda(ja)ti se komu (čemu): PL., TER., geram tibi morem CI., diligenter Sex. Naevii cupiditati morem gerunt CI., mos est gerendus Cn. Pompeio CI., gerat ille suo morem furiosus amori O.; brez dat.: ut homines sunt, ita morem geras PL.

4. metaf. refl. se gerere (vselej s kakim adv., adv. določilom ali predik. acc.)
a) kako nositi se, obnašati se, vesti se, kazati se, ravnati: g. se valde honeste CI. EP., se turpissime CI., in ea (re publ.) se excellentius CI. (gl. ex-cellō), sic me in hoc magistratu geram, ut ... CI., ut te illic gesseris, non audeo dicere CI., illi quo se pacto gerunt? CI., quemadmodum se unusquisque nostrum gerat CI., g. se contumacius N., sic se gerebat, ut ... N., sic se gerendo N. ob takem vedenju (ravnanju), ut sese victus gereret, exploratum misit S., sic me non solum adversus socios gesseram, sed etiam adversus hostes L., g. se inconsultius L., se turpiter in legatione PLIN. IUN.; g. dis se minorem H. bogovom se podrejati, se medium L. ne biti na nikogaršnji strani, nepristranski biti, nepristransko ravnati, se illis dignum SEN. PH.; adv. določilo izraženo s praep.: census ... tantum modo indicat eum, qui sit census, ita se iam tum gessisse, pro cive CI. kakor (kot) državljan, g. se pro colonis L., se sine crimine O.
b) (zevg.) držati se in držati: meque vosque in omnibus rebus iuxta geram S., g. se et exercitum more maiorum S.

II. metaf.

1. storiti, izvršiti, izvesti, opraviti, oskrbeti: quod factum gessissem pro salute rei publ. CI., eosdem in foro gessi labores CI., ea, quae clarissimus adulescens gessit et gerit CI., omnia per servos latronesque gessisti CI., nec tecum talia gessi V., maiora fide g. O. neverjetna dela izvršiti, tutelam alicuius g. DIG. varuh biti komu, toda: g. tutelam corporis SEN. PH. za telo skrbeti; zelo pogosto rem (res) gerere
a) v splošnem pomenu = zadeve (posel, posle) opravljati: rem gero et facio lucrum PL., si quis rem mandatam malitiosius gessisset CI., in rebus gerendis tarditas odiosa est CI., quo pacto rem gerat H. (toda pesn. kot naslovitev pisma: Celso gaudere et bene rem gerere ... refer = Celso salutem ali salvere ... refer; gl. gaudeō in prim.: illum bene gerere rem et valere et vivere PL.); rem bene ali male g. tudi = svoje premoženje (imetje) dobro ali slabo upravljati, z njim dobro ali slabo gospodariti: multi suam rem bene gessere ENN. AP. CI., male rem gerentibus patribus bonis interdici solet CI.; od tod pt. pr. kot adj. relat. z gen.: rei male gerentes PL. slabi trgovci (obrtniki); pomni še reklo: hanc rem gero PL. pazim, hanc rem gere PL. tukaj pazi!
b) v posebnem pomenu α) o velikih dejanjih (delih): g. res magnas N., tantas res CI., qui cum res maximas gesserit CI.; abs.: spes gerendi (sc. res) CI., nam gerere quam fieri tempore posterius, re atque usu prius est S. dejansko izvrševanje (= opravljanje) službe pride sicer časovno za izvolitvijo, od tod gesta -ōrum, n vojna dejanja: N., pa tudi = sodne obravnave (razprave): pozni ICTI., ECCL.; res gestae dejanja, poseb. vojna: N., S., L. idr. rerum gestarum memoria CI., ob eas res bene fortiter feliciterque gestas CI. zaradi teh dobrih, hrabrih in srečnih dejanj (del), res domi gestae O. mirovna dejanja (dela). β) (o poveljniku) poveljevati, voditi (vojno, bitko ...): quo cornu rem gessit N., res in Africa gessit N., Cnaeus terrā, Publius navibus (na morju) rem gereret L., eādem fortunā ab altero consule ad Cominium gesta res L., rem (res) male (bene, prospere) g. N., C. nesrečno (srečno) se vojskovati, tempus rei gerendae C.; podobno occasio negotii bene gerendi C. ugoden čas (ugodna priložnost) srečno udariti na sovražnika. γ) (o vojakih) bojevati (boriti) se: comminus, eminus rem g. L., gladiis res geri coepta est L., obstare rei bene gerendae L.

2. pass. geri zgoditi se, izvršiti se: dum haec in Venetis geruntur C., haec dum Romae geruntur CI., quatriduo, quo haec gesta sunt CI., palam res gesta est CI., ab initio res quem ad modum gesta sit vobis exponemus CI., quid negotii geritur? CI. kaj se godi? male gestis in Sicilia rebus N. ko se je zadeva na Siciliji slabo obnesla, (naspr.) rebus bene gestis V. ker se je zadeva dobro obnesla, ea diversā dum parte geruntur V., luce nihil gestum est O.

3. occ.
a) bellum gerere (vojno) vojevati, bojevati (vojskovati) se: CI., C., N., L. idr. bellum g. adversus (adversum) ali in aliquem (aliquid) CI., N., L. idr. ali contra aliquem IUST., EUTR. ali in aliquem CI., N. idr. ali contra aliquem IUST., EUTR., bellum g. pro aliquo V., bellum g. ad Troiam V.; bellum g. cum aliquo je dvoumno, ali s kom ali zoper koga: Romulus bella cum finitimis felicissime multa gessit CI., Belgae ... proximi sunt Germanis, ... quibuscum contiventer bellum gerunt C. ali (redkeje) = v zvezi s kom, na strani koga: quod Chabrias adversum regem bellum gereret cum Aegyptiis N., tudi = pod kom, pod poveljstvom koga: L.; zevg.: pacem an bellum gerens S. kadar miruje ali kadar se vojskuje, v miru ali vojni, bellum pacemque g. V. odločati o vojni in miru; podobno rem. publ. g. bojevati (vojskovati) se za državo (večinoma z adv. bene, feliciter, prospere, egregie idr.): C., rei publ. bene gerendae spes CI., cum a M. Lepido imperatore saepenumero res publ. bene et feliciter gesta sit CI., quae (litterae) rem publ. bene gestam in bello nuntiarent CI., rem publ. foris gerendam ait L., in Volscis res publ. egregie gesta L., quod se absente res publ. egregie gesta esset L.; proelium (proelia) g. boj(e) biti, bojevati se: L. EPIT., FRONT.
b) (službe) opravljati, izvrševati, upravljati: aedilitatem PL. consulatum, dictaturam, praeturam, tribunatum, magistratum, potestatem, imperia, honores (častne službe) CI., rem publ. CI., N. upravljati, rem publ. g. atque administrare CI. prevzeti in upravljati, g. negotium publicum CI. uradni posel izvrševati, uradno službo (nalogo) opravljati, imperium poveljevati, munus N., civitatis sacerdotium VITR.; (kot državni oblastnik) kaj prirediti, vaditi, vršiti, izvajati, držati: comitia CI., censum (namreč kot cenzor) SUET.
c) negotium gerere, negotium bene ali male g. (trgovski, obrtni, gospodarski) posel opraviti, posel dobro ali slabo opraviti, dobro ali slabo gospodariti, dobro ali slabo kupčijo napraviti, (pri pravdanju) dobro ali slabo opraviti: suum negotium gerunt otiosi CI., negotii gerendi inscitiā ... adflicti publicani CI., nemo Gallorum sine cive Romano quidquam negotii gerit CI., praeclare suum negotium gessit Roscius CI., qui male ... gerendo negotio ... in vetere aere alieno vacillant CI., tu tuum negotium gessisti bene CI. ti si (pri pravdanju) dobro opravil; od tod pt. pr. gerens kot adj. relat. z gen.: homines negotii gerentes CI. trgovci, obrtniki, negotii bene gerentes CI. dobri trgovci (naspr. rei male gerentes PL., gl. zgoraj), eques Rom. sui negotii bene gerens CI. ki je preudarno tržil.
č) (čas) prebiti, preživeti: aetatem cum aliquo SULPICIUS IN CI. EP. primae adulescentiae tempus SUET.; od tod g. annum z vrstilnim števnikom = teči v ... leto, star biti (toliko in toliko) let: annum gerens aetatis sexagensimum ac nonum superque mensem ae diem septimum SUET. star 69 let, en mesec in 7 dni; v istem pomenu tudi annos gerens z glavnim števnikom: annos gerens proxime quadraginta AUR.

geschweige: geschweige denn kaj šele, še manj

gestohlen ➞ stehlen; das kann mir gestohlen bleiben tega pa res ne, samo še tega bi se bilo treba

gift¹ [gift] samostalnik
darilo, dar; sposobnost, nadarjenost

the gift of the gab namazan jezik
to look the gift horse into the mouth skušati darilu vrednost
I would not have (ali take) it as a gift tega še zastonj ne maram
gift of tongues dar za jezike

gimnastika samostalnik
1. (šport) ▸ torna, gimnasztikaPovezane iztočnice: orodna gimnastika, ritmična gimnastika, športna gimnastika, športnoritmična gimnastika

2. (telovadba) ▸ gimnasztika, tornaPo teku naj sledi še 5 od 10 minut gimnastike oz. razteznih vaj. ▸ A futás után következzen még 5–20 perc gimnasztika, illetve nyújtás.
Povezane iztočnice: korektivna gimnastika, ortopedska gimnastika, očesna gimnastika, terapevtska gimnastika, vodna gimnastika

giornata f

1. dan:
giornata fredda mrzel dan
giornata afosa soparen dan
giornata lavorativa delovni dan
caporale di giornata voj. dežurni razvodnik
vivere alla giornata živeti iz rok v usta, živeti iz dneva v dan
andare a giornate biti nestalen, nepredvidljiv, muhast
in giornata, nella giornata danes, še danes
fare giornata in un luogo preživeti kje dan
compire la propria giornata pren. dopolniti svoje življenje

2. dnina, enodnevni zaslužek:
guadagnarsi la giornata zaslužiti dnino

3. dan hoda:
trovarsi a una giornata da Roma biti dan hoda od Rima

4. (svečan, prazničen) dan:
la giornata della donna dan žena

5. zgodovinski dogodek, zgodovinski dan, vstaja:
le cinque giornate di Milano Milanska vstaja

6. šport kolo:
ultima giornata del campionato zadnje kolo prvenstva

girare

A) v. tr. (pres. giro)

1. vrteti; obrniti, obračati:
girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
girare una pagina obrniti stran

2. mešati (juho)

3. obkrožiti, obpluti, obiti:
girare l'isola obpluti otok
girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
girare il mondo prepotovati svet

4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
girare un conto ekon. prenesti račun
girare una cambiale indosirati menico

5. film snemati, posneti:
girare una scena in esterni snemati eksterier
si gira! pozor, snemamo!

6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

B) v. intr.

1. obračati se, vrteti se, krožiti:
la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

2. hoditi; krožiti:
è da questa mattina che giro že od jutra hodim
il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
il denaro gira pren. denar se obrača
le notizie girano novice krožijo

3. zaviti, zavijati:
il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

4. iti, teči okoli, obkrožati:
la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
secondo come gira pren. kakršne je pač volje
cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
il vino comincia a girare vino je začelo cikati

C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal

glas samostalnik
1. (pri živih bitjih) ▸ hangOb golu Rudija tako vpijem, da ostanem brez glasu. ▸ Rudi góljánál akkorát üvöltök, hogy elmegy a hangom.Znam povzdigniti glas, predvsem tedaj, ko moram znova in znova ponavljati že izrečeno. ▸ Fel tudom emelni a hangomat, különösen akkor, amikor újra és újra meg kell ismételnem, amit már elmondtam.
2. (o volitvah) ▸ szavazat, voksV prvem krogu je dobil skoraj 20 odstotkov glasov volivcev. ▸ Az első körben a szavazatok közel 20 százalékát szerezte meg.Lahko glasovi iz tujine še spremenijo volilni izid? ▸ A külföldön leadott szavazatok még befolyásolhatják a választási eredményt?Za opustitev sojenja je potrebna le navadna večina glasov. ▸ A tárgyalás megszüntetéséhez egyszerű többségre van szükség.
3. (predstavnik mnenja ali skupine) ▸ hang, szóSlišim vse več glasov o nepravilnostih pri popisu prebivalstva, zato ne vem, koliko bo sploh verodostojen. ▸ Egyre több hangot hallok a népszámlálás szabálytalanságairól, ezért nem tudom, mennyire lesz hiteles.
So stranka ljudi, ki si prizadevajo za javni in narodni interes, prek stranke naj bi se slišal glas vsakega posameznika. ▸ Olyan emberek pártja, akik elkötelezettek a köz- és nemzeti érdekek mellett, és a párton keresztül minden egyes ember hangját hallatnák.
O zmagovalcih odločajo tako glasovi strokovnjakov s področja turizma kot glasovi javnosti. ▸ A győztesekről a turisztikai szakemberek és a közönség szavazatai döntenek.

4. (o osebnih občutkih) ▸ hangPozabi na to, kaj si bodo, če boš prisluhnil drobnim glasovom v glavi, mislili drugi. ▸ Felejtsd el, hogy mások mit fognak gondolni, ha a fejedben lévő hangokra hallgatsz.
Povezane iztočnice: notranji glas

5. (o glasbilih) ▸ hangIz zvonika se je po vaških ulicah živahno, a slovesno razlegal glas zvonov, umetnost domačih pritrkovalcev. ▸ A harangtoronyból a harangok hangja, a helyi harangozók művészete élénken, de ünnepélyesen zengett végig a falu utcáin.Vso svojo pozornost in ves svoj čas posveča kitari in iz strun izvablja glasove, kakršnih zlepa ne slišite. ▸ Minden idejét és figyelmét a gitárnak szenteli, és olyan hangokat csalogat elő belőle, amelyeket jószerivel nem lehet hallani.

6. (nedoločen zvok) ▸ hang
Nejasno je slišal glasove, ki so prihajali z desne strani hodnika. ▸ Homályosan hangokat hallott a folyosó jobb oldaláról.
Ko so se vrata odprla, je slišal glasove z ulice, potem pa hitre korake, dokler niso v teku izginili. ▸ Amikor az ajtó kinyílt, hangokat hallott az utcáról, majd gyors, távozó futólépteket.

7. v jezikoslovju (akustična enota) ▸ hang
V črkopisju se je zavzemal za eno črko za en glas. ▸ A helyesírásban az egy betű egy hang elvét támogatta.
Razvojno brbljanje je naraven pojav v razvoju izreke glasov do četrtega leta. ▸ A fejlődési gügyögés természetes jelenség a hangok fejlődésében négyéves korig.

8. (pri petju) ▸ hang

gledati na kaj z distanco frazem
(biti odklonilen do česa) ▸ távolságtartóan tekint valamire, távolságtartóan viszonyul valamihez
Ko sem bil še mlad, sem bil med tistimi, ki smo na gasilske veselice gledali z distanco ali celo s prezirom. ▸ Fiatalkoromban azok közé tartoztam, akik távolságtartóan, sőt lenézéssel tekintettek a tűzoltóbálokra.