Franja

brlog [ò] moški spol (-a …) die Höhle (pokvarjenosti Lasterhöhle, razbojniški Räuberhöhle, levji Höhle des Löwen); živalstvo, zoologija die Höhle, der Bau, die Erdhöhle
podati se v levji brlog sich in die Höhle des Löwen wagen/begeben
iti v brlog živalstvo, zoologija schliefen

bruhanj|e srednji spol (-a …) das Erbrechen (v nosečnosti Schwangerschaftserbrechen)
draženje na bruhanje der Brechreiz
iti komu na bruhanje zaradi česa (etwas) kotzt (jemanden) an (das kotzt mich an)

bŕže faster; more quickly

čim bŕže as soon as possible
čim bŕže in tem bolje the sooner the better
iti bŕže to go faster

Buch, das, (-es, Bücher) knjiga (tudi figurativ); bei Spielkarten: komplet; die Bücher führen voditi knjige; zu Buche schlagen znašati, iti v denar, figurativ učinkovati, imeti za posledico; Buch führen voditi evidenco, voditi knjige

buissonnier, ère [-sɔnje, ɛr] adjectif hosten, živeč v grmovju

faire l'école buissonnière ne priti v šolo, potepati se, špricati šolo; (ironično) ne iti na delo

Bummel, der, (-s, -) pohajkovanje, potep; auf den Bummel gehen iti na potep; einen Bummel machen pohajkovati, potepati se

búnker (-ja) m

1. voj. bunker, casamatta (in cemento armato)

2. nascondiglio

3. žarg. prigione, carcere

4. bunker (deposito di carbone)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. film. iti v bunker essere tolto dalla programmazione

burattino m

1. gled. ročna lutka:
teatro dei burattini lutkovno gledališče
piantare baracca e burattini pren. pustiti vse, poslati vse k vragu

2. pl. lutkovna predstava, lutke:
andare ai burattini iti gledat lutke

3. pren. lutka, marioneta; človek, ki se pusti voditi drugim

bureau [büro] masculin pisalna miza; pisarniško pohištvo; pisarna, biro, urad; agentura; théâtre blagajna; pisarniško osebje; poslovni odbor (biro), skupina oseb, ki vodi kako organizacijo ali ustanovo

bureau ambulant poštni biro na vlaku
bureau d'annonces inseratni oddelek, urad
bureau des billets blagajna za vozovnice
bureau des brevets patentna pisarna
bureau de cadastre katastrski urad
bureau de change menjalnica
bureau comptable računovodski urad
bureau du courrier registratura; vložišče, sprejemališče (dopisov, prošenj, vlog)
bureau du directeur direktorjeva pisarna
bureau de douane (mejna) carinarnica
bureau de l'état civil matični urad
bureau d'études konstrukcijski biro, sérvis
bureau des finances finančni urad
bureau gare poštni urad na kolodvoru, na postaji
bureau d'information urad, biro za informacije
bureau de location (d'un théâtre) (gledališka) dnevna blagajna
bureau ministre velika pisalna miza
bureau d'objets trouvés urad za najdene predmete
bureau de placement urad, biro za delo, posredovalnica za službe, borza dela
bureau de poste poštni urad
bureau de publicité reklamni biro
bureau de réception sprejemni urad, sprejemališče
bureau de renseignements urad za informacije
bureau restant uradno ležeče
bureau à rideau pisalna miza z roletnim pokrovom
bureau de tabac trafika
bureau de tourisme turistični urad
Bureau International du Travail Mednarodni urad za delo
bureau de vote volišče; volilni odbor (na volišču)
bureau de voyage potovalna agencija
chef masculin de bureau predstojnik urada, biroja
Deuxième Bureau (militaire) vojaška obveščevalna služba
employé masculin de bureau pisarniški uslužbenec
garçon masculin de bureau sluga, kurir v uradu, biroju
heures féminin pluriel de bureau uradne, delovne ure
aller au bureau, à son bureau iti v urad, v službo
élire, renouveler un bureau izvoliti, obnoviti poslovni odbor (biro)
être sur le bureau (figuré, familier) biti v izdelavi, v obdelavi

business¹ [biznis] samostalnik
posel, opravilo, poklic; kupčija; zadeva, delo; dolžnosti; podjetje, tvrdka
arhaično zaposlenost
gledališče igra, pantomima

to ask for s.o.'s business vprašati, kaj si kdo želi
to do one's business for s.o. uničiti koga
the business end konec (kakršnegakoli) orodja
to go to business iti na delo, v službo
everybody's business is nobody's business za vsako delo mora biti nekdo odgovoren
to mean business resno misliti
man of business poslovni človek, trgovec
one's man of business pravni svetovalec koga
to go into business postati trgovec
mind your own business ne vtikaj se v zadeve drugih
that's no business of yours to ti ni nič mar
a roaring business sijajna kupčija
to send s.o. about his (ali her) business na kratko koga odsloviti
to settle down (ali get) to business resno se lotiti dela
I am sick of the whole business sit sem tega
to speak to the business stvarno govoriti
a good stroke of business dobra kupčija
to attend to one's own business ne se vtikati v zadeve drugih
to have no business to do s.th. ne imeti pravice kaj storiti
to make business of doing s.th. veliko o čem govoriti
to retire from business opustiti posel

buttare

A) v. tr. (pres. butto)

1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj

5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati

2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!

by² [bai] prislov
blizu, v bližini, poleg, zraven; mimo

by and by kmalu nato, kasneje
close by čisto zraven
to go by iti mimo
hard by čisto poleg
by and large nasploh
to lay by prihraniti
to pass by mimo iti
figurativno to pass s.o. by prezreti koga
to put by prihraniti
to stand by nič ne delati
to set by prihraniti

cabida ženski spol prostornina; površina, ploščina

dar cabida dati prostor, pripustiti
tener cabida con alg. biti pri kom v milosti
no tener cabida ne iti v; ne biti dovoljen (umesten)

caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
caer de lo alto z višine pasti
caer de ánimo izgubiti pogum
caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
caer de cabeza na obraz pasti
caer en la cuenta zapaziti, spoznati
caer de culo na zadnjico pasti
caer desmayado pasti v omedlevico
caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
caer enfermo zboleti
caer de espaldas na hrbet pasti
caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
caer de hocico na nos pasti
caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
caer mal biti nespreten (neroden)
caer malo zboleti
caer de pies na noge pasti; imeti srečo
caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
caer en tentación priti v skušnjavo
caer en tierra na tla pasti
cayendo y levantando z menjajočo se srečo
al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
al caer de la hoja ob nastopu zime
dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
estar al caer skoraj se zgoditi
las 2 están al caer skoraj dve je že ura
hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
¡ahora caigo! sedaj razumem!
caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
caerse de suyo biti samoumevno
caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
caerse de su peso biti nepobiten, jasen
caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
¡que se cae V.! Vi greste predaleč!

caffè

A) m

1. bot. kavovec (Coffea arabica)

2. kava:
caffè macinato mleta kava
fare, preparare il caffè skuhati kavo
caffè nero črna kava
caffè turco, alla turca turška kava
caffè espresso ekspres kava
caffè lungo, alto dolga kava
caffè ristretto, basso kratka kava
caffè macchiato kava s kancem mleka
caffè corretto kava z žganjem
al caffè pri kavi, po obedu
caffè d'orzo ječmenova kava
caffè di cicoria cikorija

3. kavarna, bar, točilnica:
andare al caffè iti v kavarno
chiacchiere da caffè kavarniške čenče
caffè concerto kavarna z glasbo in plesom, kabaret

B) agg. kavne barve:
un paio di scarpe color caffè par čevljev kavne barve

calcare¹ v. tr. (pres. calco)

1. teptati, tlačiti, stiskati:
calcare le scene biti gledališki igralec
calcare l'uva nel tino tlačiti grozdje v čebru; ekst. iti:
calcare una strada iti po cesti
calcare le orme di qcn. pren. posnemati koga
calcare il cappello in testa potisniti klobuk na glavo
calcare la mano pren. pretiravati (v strogosti, v zahtevah)

2. podčrtati; poudariti, naglasiti:
calcare le parole naglasiti besede, izreči besede s poudarkom

3. prerisati, prerisovati (skozi papir)

call² [kɔl] samostalnik
klic, poziv, sklic; zvočni signal, vabilka za ptiče; (kratek) obisk (on s.o., at a place)
prihod ladje v pristanišče; vabilo; poklic; imenovanje; zahteva, prošnja; povod; nalog; telefonski klic
trgovina opomin; povpraševanje (po blagu)

at call pripravljen izvršiti nalog, na razpolago; blizu, nedaleč
call to arms (ali the colours) vpoklic
to have no call to do s.th. ne imeti povoda, ne čutiti potrebe nekaj storiti
to have no call on s.o.'s time ne imeti pravice koga zadrževati
to pay (ali make) a call (on) obiskati, oglasiti se
to have a close call za las uiti
to obey the call of nature iti na stran
roll call klicanje imen prisotnih
to give a call poklicati po telefonu
for the call of na razpolago (koga)
to take a call stopiti pred zastor (igralec po ploskanju)
within call dosegljiv
house of call zatočišče; borza dela
place of call trgovska hiša
no call to blush ni se ti treba sramovati

calle ženski spol ulica, cesta, aleja, drevored; izhod, izgovor, pretveza

calle de árboles drevored
calle hita od hiše do hiše
abrir calle, hacer calle prostor napraviti, pot utreti
alborotar la calle delati mnogo hrupa
coger la calle oditi, proč iti
doblar la calle zaviti okoli vogala
echar algo a (en) la calle v javnost prinesti nekaj, obesiti na veliki zvon, raztrobiti
echar (plantar, poner, dejar) a uno en la calle koga pred vrata postaviti, ven vreči; odpustiti iz službe; grobo zavrniti
echarse a la calle stopiti v javnost; upreti se
llevar(se) a uno de calle obvladati, premagati koga; prepričati koga
pasear (rondar) la calle a una mujer dvoriti ženski
quedar(se) en la calle ostati (biti) na cesti
sacar (echar) a la calle med ljudi prinesti, javno objaviti
tomar la calle k sili poseči
movimiento de las calles cestni promet
azotar calles potepati se po ulicah, potikati se po cestah
coger las calles zapreti ulice
ir desempedrando las calles drveti skozi ulice (po cestah)

cama ženski spol postelja, ležišče; posteljnina; živalski brlog; (na)stelja za živino; lega, sklad, sloj, plast; (vrtna) greda; skotitev (psice)

cama de campaña vojaška postelja
cama dorada postelja iz medi
cama con dosel, cama con imperial postelja z nebom
cama francesa zložljiva postelja
cama de galgos, cama de podencos slaba (revna) postelja (ležišče)
cama de matrimonio zakonska (dvojna) postelja
cama plegable, cama de tijera sklopna postelja
media cama postelja za eno osebo
ropa de cama posteljno perilo
sirvienta con cama afuera (Arg) postrežnica
caer en (la) cama zboleti in leči v posteljo
guardar (la) cama, hacer cama, estar en cama ostati (biti) v postelji
hacer la cama pripraviti posteljo, postlati posteljo
ir a la cama iti v posteljo
según se hace uno la cama, así se acuesta kakor si kdo postelje, tako leži (spi)

cámara ženski spol soba, izba, kamra; zbornica; dvorana; kašča; kamera; zračnica; medicina stolica

cámara acorazada oklepna blagajna
cámara alta, cámara de los lores (angleška) lordska zbornica
cámara ardiente, cámara mortuoria s črnino zastrta razsvetljena soba z mrtvaškim odrom
cámara baja, cámara de los comunes (angleška) spodnja zbornica (parlament)
cámara de comercio (e industria) trgovska (in industrijska) zbornica
cámara del corazón srčni prekat
Cámara de (los) Diputados poslanska zbornica
cámara fotográfica fotografska kamera
cámara frigorífica hladilnica
cámara o(b)scura temnica
cámara portátil ročna kamera
cámara submarina podvodna kamera
ayuda de cámara komorni strežaj
doncella de cámara hišna
gentilhombre de cámara komornik
médico de cámara kraljevi telesni zdravnik
pintor de cámara dvorni slikar
hacer cámara na potrebo iti
cámaras pl (med) driska
padecer cámaras bolehati na driski
tener cámaras en la lengua izklepetati, izblekniti