Franja

očítati

očítati komu kaj to reproach someone with something
očítati komu njegovo neodkritosrčnost to reproach someone with duplicity
nimam si kaj očítati glede tega I have nothing to reproach myself with on that score
daleč sem od tega, da bi ti zavoljo tega kaj očital I am far from reproaching you for it
medsebojno si očítati to recriminate
očital mi je nemarnost he taxed me with negligence

odvézati to unbind, to untie; to undo; to unlace, to unstring, to unloose (ali to unloosen), to unfasten; to release; to absolve (od from)

čevelj se ti je odvezal your shoe has come undone
odvézati koga njegove prisege to release someone from his oath
vino mu je odvezalo jezik his tongue was loosened by drink

Oeta -ae, f: Ci., L., V., Sil., Sen. tr. ali Oetē -ēs, f: O., Lucan. (Οἴτη) Ójta, pogorje v južni Tesaliji, raztegajoče se od Malijskega zaliva (od Termopil) na zahod proti Pindu (zdaj Kumayta); v obl. Oetē m: O., Cl.; preg.: tibi deserit Hesperus Oetam V. = ugodilo se ti bo. — Od tod adj. Oetaeus 3 (Οἰταῖος) ójtski, ojtájski: Cat., Pr., Stat., Mel., Plin., mons Ci., montes L., rex O. = trahinski kralj Keiks (Κήυξ), flamma O.; subst. Oetaeus -ī, m Ojtájec = Herkul: O. (o Herkulu, ki je umrl in bil sežgan na Ojti).

of [əv] predlog

1.
od (north of)

2.
genetiv (the master of the house)

3.
apozicija (the City of London, the month of May)

4.
(poreklo, izvor) od, iz, genetiv (of good family, Mr. Smith of London)

5.
(vzrok, posledica) zaradi, od, na (to die of hunger, to be ashamed of s.th., proud of)

6.
(snov, material) od, iz (made of steel, a dress of silk)

7.
(lastnost) s, z (a man of courage, a man of no importance, a fool of a man)

8.
(avtorstvo, način) od, svojilni pridevnik (the works of Byron, of o.s. sam od sebe)

9.
(mera) genetiv (two feet of snow, a glass of wine)

10.
o (talk of peace, news of success)

11.
(čas) večinom genetiv, od (of an evening, of late years, your letter of March)

12. ameriško
pogovorno pred, do (ten minutes of three)

13.

Razno:

to be quick of eye hitro in dobro zapažati
nimble of foot lahkonog
of old že zdavnaj
of late v zadnjem času nedavno
of course seveda, se razume
in case of v slučaju
you of all prav ti
of age polnoleten
by means of s pomočjo
for the sake of; ali in (ali on) behalf of zavoljo, zaradi
in face of, in spite of vkljub
on account of, because of zaradi
for fear of iz strahu od
in respect of z ozirom na
instead of namesto
all of a sudden nenadoma
ameriško back of za(daj)
to be on the point of (going) biti na tem, da bo (šel), biti na (odhodu)

offēnsūs -ūs, m (offendere)

1. zadetje, zadevanje, ovira, zapreka: nec foret offensus natus nec plaga creata principiis Lucr., hebescere eum (sc. angulum) crebris offensibus aër Lucr., lapides sancti oppositi omnium offensui Tert.; od tod

2. zadetje, zadevanje na kaj, sreč(ev)anje: per offensūs armorum Stat.

3. metaf. spotik(ljaj), spotika: sin vita in offensu est Lucr. če ti je življenje v spotiko, če ti je življenje mrzko.

of-fundō -ere -fūdī -fūsum (ob in fundere)

1. liti, zli(va)ti, (v)sipati, (u)sipati pred koga, komu: aquam Pl., cibum (sc. avibus) Pl.

2. metaf.
a) zvrniti (zvračati), prevrniti (prevračati), podreti (podirati) koga; med. zvrniti (zvračati) se, prevrniti (prevračati) se, (z)gruditi se, pasti (padati), klecniti (klecati): asinus offunditur Ap.
b) razprostreti (razprostirati), razširiti (razširjati); med. razprostreti (razprostirati) se, razširiti (razširjati) se, obda(ja)ti: noctem rebus Ci., altitudo caliginem oculis offundit L. povzroči, da se človeku naredi tema pred očmi, naredi človeka omotičnega, povzroča omotico; pren.: si quid tenebrarum offudit exsilium Ci. če ti je prognanstvo kaj (omračilo =) užalilo dušo, offundunt tenebras Lact. „zakrivajo s temo (slepoto)“, varajo, slepijo, zavajajo, tenebras o. iudicibus Ci. sodnike (pre)varati, (za)slepiti, zavesti (zavajati), nimium terroris L. ali incompositis pavorem o. L. (preveč) prestrašiti; med.: aër nobis offunditur Ci. nas obdaja, ignis ob oculos offusus Ci.; pren.: hic error et haec indoctorum animis … offusa caligo est, quod … Ci. ta zmota in ta zaslepljenost sta se vtepli v duše neukih ljudi, ker ..., tanta offusa oculis animoque religio L. svetost, ki tako močno deluje (tako zelo vpliva) na oči in srce, omnium rerum terror oculis omnibusque est offusus L. vsakovrsten strah se je pojavil, tamquam si offusa rei publicae nox esset Ci. kakor da se je razprostrla noč nad državo.
c) pokri(va)ti, zakri(va)ti, zastreti (zastirati), zatemniti (zatemnjevati): lumen lucernae luce solis offunditur Ci., oculos tuos clarissimā in luce tenebris offusos Val. Max. kakor omegljene; pren. obstreti, zastreti (zastirati), zagrniti (zagrinjati), prevze(ma)ti, zaje(ma)ti: eo pavore offusum Claudium T. da je Klavdija obšla tolikšna osuplost, omnium Marcellorum memoria meum pectus offudit Ci.

ógenj fire; (plamen) flame, blaze; (požar) conflagration; (na prostem, kres) bonfire; vojska fire, firing; (za cigareto) light; figurativno (navdušenje) enthusiasm; (vnema) ardour, zeal, passion, heat

pri ógnju at the fire
óg! vojska fire!
z ógnjem in mečem with fire and sword
bengalični ógenj Bengal lights pl
med dvema ógnjema (figurativno) between the devil and the deep blue sea, between the hammer and the anvil
v ógnju (v plamenih) ablaze
pri počasnem, slabem ógnju on a slow fire
božja sodba z ógnjem zgodovina ordeal by fire
odporen proti ógnju fireproof, fire-resistant
križni ógenj vojska cross fire
umetni ógenj (display of) fireworks pl
varen pred ógnjem fire-resistant, fire-resisting, fireproof
nepretrgan ógenj vojska sustained fire
uničevalen ógenj withering fire
metalec ógnja vojska flamethrower
osvetljen od ógnja firelit
ustavitev ógnja vojska cessation of fire
oboževalec ógnja fire worshipper
bil je ves v ógnju (figurativno) he was glowing with enthusiasm
biti pod težkim ógnjem vojska to be under (ali exposed to) heavy fire
biti ves v ógnju za (figurativno) to be fired (ali to be ablaze) with enthusiasm for; to be enthusiastic about
kjer je dim, je tudi ógenj there is no smoke without fire
opečen otrok se boji ógnja a burnt child dreads the fire
dajte mi malo ógnja, prosim may (ali can) I have a light, please?
imate ógenj? have you got a light?, do you have a light?
vas smem prositi za ógenj? may I ask you for a light?, (pogovorno) got a match, please?
óg slabo gori the fire is going out
koncentrirati óg vojska to concentrate one's fire
iti skozi óg za koga (figurativno) to go through fire and water for someone, to go through a great deal for someone
iti po kostanje v óg za koga to pull someone's chestnuts out of the fire
igrati se z ógnjem to play with fire, (figurativno) to play with sharp (ali edged) tools
ógenj je izbruhnil a fire broke out
kuhati na ógnju to cook on a (ali on an open) fire
naložiti premog na ógenj to put coal on the fire
biti izpostavljen težkemu ógnju vojska to be exposed to heavy fire
odpreti (začeti) ógenj vojska to open fire
podpihati ógenj to fan the flame
ógenj poide (je pošel) the fire goes out (has gone out, is out)
izkresati ógenj to strike fire
pogasiti ógenj to put out (ali to extinguish) a fire
napraviti (prižgati) ógenj to make (to light, to kindle) a fire, ZDA to fix a fire
podrezati ógenj to make up the fire, to poke (ali to stir) the fire, to stoke up the fire
prili(va)ti olje na ógenj (figurativno) to add fuel to the fire, to pour oil on the fire
še naložiti na ógenj to replenish the fire
kot ógenj (hitro) se razširiti to spread like wildfire
ógenj je uničil tovarno the factory has been destroyed by fire
ustaviti ógenj vojska to cease fire
ustavi ógenj! (vojaško povelje) hold your fire!, cease firing!
vzdrževati ógenj to keep the fire going
vzeti pod ógenj vojska to fire at
zajeziti ógenj to bank up the fire
zavarovati proti ógnju to insure against fire

ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
umetni ogenj fuegos m pl artificiales
alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
dati alarm za ogenj tocar a fuego
dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
igrati se z ognjem jugar con fuego
imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
sipati ogenj (iskre) echar lumbre
ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale

ogovárjati apostrofar; hablar a

ogovarjati koga z Vi tratar a alg de usted
ogovarjati s ti tratar a alg de tú; tutear

ohraníti conservar; mantener ; (v spominu) retener (en la memoria)

ohraniti v dobrem stanju conservar en buen estado
ohraniti si zdravje conservarse sano, conservar la salud
ohraniti na hladnem in suhem prostoru! consérvarse en sitio fresco y seco
ohrani to zase! fam eso te lo guardas para tí

okó eye; (na krompirju) eye; (mastno) drop of grease; botanika eye (of a bud)

kurje okó (figurativno) corn
operater kurjih očes chiropodist
stekleno okó a glass eye
magično okó magic-eye tuning
mačje okó (figurativno) (rear) reflector
z golim očesom with the naked eye
s prostim očesom with unaided eye
okó postave je budno the eye of the law is ever vigilant
imeti okó za lepoto (za kaj lepega) to have an eye for the beautiful
kakor daleč seže okó as far as the eye can reach, within eyeshot, within range of sight
dljè kot seže okó farther (ali further) than the eye can see
z očesom ne treniti not to bat an eyelid
niti z očesom ni trenil he did not even wince
on ne vidi več na levo okó he lost the sight of his left eye
vidim stvari z istim očesom kot ti (figurativno) I see eye to eye with you
pazi na okó! mind your eye!
zamižati na eno okó to wink an eye (ob at), (figurativno) to connive (at), to shut one's eyes to
zatisnil je eno okó ob mojem kajenju he turned a blind eye to my smoking
ne zatisniti očesa (figurativno) not to sleep a wink
nocoj nisem zatisnil očesa I did not get a wink of sleep last night
okó za okó, zob za zob an eye for an eye, a tooth for a tooth

okopá(va)ti biner, butter

okopa(va)ti gredico, krompir biner (ali butter) un carré, des pommes de terre

olajšáva facilidad f ; alivio m

davčna olajšava rebaja f (ali reducción f) de impuestos
olajšava kazni atenuación f de la pena
plačilne olajšave facilidades f pl de pago
tarifna olajšava reducción de tarifas
da(ja)ti (vsakovrstne) olajšave dar (toda clase de) facilidades

oleum -eī, n (izpos. gr. ἔλαι[Ƒ]ον; prim. olīva; *oleiu̯om > *oleiom > oleum, prim. deivos, dĕus) olivno ali „laško“ olje, olje; olje za razsvetljavo: Gell., instillare oleum lumini Ci.; žgalno olje, olje za zabelo: caulis oleo unguere H. z užitnim (jedilnim) oljem; kot mazilno olje: iuventus oleo perfusa V., O.; o. conditum Suet., viride Col., Suet. presno, laurinum, lentiscinum, narcissinum Plin.; preg.

1. oleum addere camino H. ali oleum flammae (igni) adicere Hier. z oljem ogenj gasiti, olja prilivati na ogenj.

2. (z aliteracijo) oleum et operam perdere Pl. ali et operam et oleum perdere Ci. ep. = oleum perdere et impensas Hier. s slamo ogenj pokri(va)ti, prazno slamo mlatiti = zastonj se truditi (prvotno o rokoborcih); pren.: ita hanc canem faciam tibi oleo tranquiliorem Pl. voljnejšo, nitidum quoddam genus est verborum et laetum, et palaestrae magis et olei quam huius civilis turbae ac fori Ci. ki preveč kaže šolo in pilo (= pridnost).

olíka (-e) f educazione, buona creanza, buone maniere, compitezza, urbanità; galateo:
kdo pa te je učil olike?! chi ti ha segnato l'educazione?!

ólje oil; (= slika v olju) oil painting

bučno ólje pumpkin oil
eterično ólje attar; essential (ali volatile) oil
hudičevo ólje vitriol
kurilno ólje fuel oil
lahko (težko) ólje light (heavy) oil
leskovo ólje (figurativno, tepež z jermenom) the strap, strap oil
laneno ólje linseed oil
kameno ólje petroleum
makovo ólje poppy-seed oil
mineralno ólje mineral oil
namizno ólje salad oil
olivno ólje olive oil
rožno ólje attar of roses
plinsko ólje gas oil, diesel oil
poslednje, sveto ólje religija extreme unction
strojno ólje lubricating oil, engine oil, machine oil
ribje ólje cod-liver oil
ricinusovo ólje castor oil
terpentinovo ólje oil of turpentine
neprepusten za ólje oiltight
dovod ólja oil feed, oil supply
kuhanje na ólju oil cooking
poraba ólja oil consumption
portret v ólju portrait in oils
ročka za ólje oilcan
ólje na ogenj fuel to the flame
namazati z óljem to oil
prili(va)ti ólja na ogenj (figurativno) to pour oil on the flames, to add fuel to the games
slikati z óljem to paint in oils

omèlo s omelo: -om zgrnuti pepeo i ugljevlje u peći; biti devete peći omelo biti daljno sorodstvo; ekspr. ti si gazdinska kći, a ne nekakvo gradsko omelo ti si iz imenitne hiše ne pa kakšna mestna pocestnica

omlátiti (-im) perf. ➞ mlatiti

1. agr. battere (col correggiato), trebbiare

2. star. picchiare, bastonare;
omlatiti kos kruha mangiare, spazzare il pane
pren. pog. tukaj si omlatil e vattene, qui non ti ci vogliono

òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)

1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu

2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
njemu verjameš? credi a lui?
ali mu verjameš? gli credi?
njega se ne bojim non ho paura di lui
ne boj se ga non temerlo

3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta

4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
ni je doma (lei) non è in casa
zebe ga (lui) ha freddo

5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
srce ji močno bije il cuore le batte forte
bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre

6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta?

onákō prisl.
1. tako: ovo pitanje nije onako jednostavno
2. kar tako: to ti neće onako proći
3. ti si i onako bolestan ti si tako ali tako bolan
4. sad ovako, sad onako zdaj tako, zdaj drugače