-
δηγμός, ὁ (δάκνω) hudo, rezko zdravilo.
-
Δηίφοβος, ὁ Prijamov sin, po Paridovi smrti Helenin soprog.
-
δηλήμων, ονος 2 (δηλέομαι) ep. ion. poguben, kvaren, škodljiv; subst. ὁ škodljivec, pokončevavec, zlotvor.
-
δημ-αγωγός, ὁ (ἄγω) voditelj, vodnik naroda, državnik; zapeljivec naroda, demagog.
-
Δημ-ᾱ́δης, ου, ὁ atenski državnik in govornik, Demostenov nasprotnik.
-
Δημ-άρᾱτος, ὁ spartanski kralj, ki je pribežal l. 419. k Dareju.
-
δήμ-αρχος, ὁ (ἄρχω) občinski načelnik v Atenah in v Egiptu, ljudski tribun v Rimu.
-
Δημέας, ὁ sin govornika Demada.
-
δημηγορέω (δημ-ηγόρος) sem ljudski govornik, govorim (javno) narodu, πρὸς χάριν govorim komu po volji; govorim dolge govore; subst. ὁ javni govornik.
-
δημ-ηγόρος, ὁ (ἀγορεύω) narodni (ljudski, državni) govornik, (kdor se trudi, se brez ozira na resnico s svojim govorom prikupiti narodu).
-
δημιο-εργός, ὁ ep. ion. = δημιουργός.
-
δήμιος 2 in 3 (δῆμος) 1. ljudski, naroden, javen, občinski; δήμια πίνω pijem na javne (občinske) stroške, αἰσυμνῆται od naroda izbrani reditelji. 2. ὁ δήμιος (δοῦλος) rabelj.
-
δημιουργός, ὁ, ep. ion. δημιο-εργός (δῆμος, ἔργον) 1. kdor se bavi s kakim javnim, občekoristnim poslom, delavec, rokodelec, obrtnik, umetnik; stvarnik, početnik, kipar, zdravnik. 2. upravitelj državnih poslov, državni oskrbnik.
-
δημο-γέρων, οντος, ὁ ep. starosta, starejšina, knez.
-
Δημό-δοκος, ὁ slepi pevec pri Fejakih.
-
δημός, ὁ loj, mast, tolšča.
-
δῆμος, ὁ [Et. dor. δᾶμος, kor. dā(i), de-liti = oddelek] 1. občina, zemlja, ozemlje, država, pokrajina; v Atiki: okraj, občina. 2. narod, ljud, občina (prebivavci), preprosto ljudstvo v nasprotju s plemenitniki; δήμου ἀνήρ človek iz naroda; ὁ δῆμος τῶν στρατιωτῶν prostaki. 3. demokratija, ljudska stranka, ljudovlada.
-
Δημο-σθένης, ους, ὁ najslavnejši atenski govornik (384-322).
-
δημόσιος 3 (δῆμος) 1. javen, državen, naroden, ljudski. 2. ὁ δημόσιος državni suženj, klicar, pisar, rabelj. 3. τὸ δημόσιον, τὰ δημόσια a) občinstvo, država, τὰ δημόσια πράττω opravljam državne posle; πρὸς τὸ δημόσιον πρόσειμι prevzemam državne posle; b) državno imetje, državna blagajna; c) državna ječa; γράμματα državni arhiv. 4. δημοσίᾳ, ion. -ίῃ javno, državno, v imenu države, na državne stroške, po narodnem sklepu.
-
δημότης, ου, ὁ (δῆμος) 1. član preprostega ljudstva, človek nizkega rodu, podložnik, zasebnik. 2. občan, sodržavljan.