Franja

tréščiti (strela) caer

treščilo je cayó el (ali un) rayo
treščilo je v drevo el rayo cayó sobre un árbol
treščiti kot bomba caer como una bomba
treščiti koga na tla derribar a alg
treščiti z vrati cerrar la puerta de golpe (ali con violencia), dar un portazo
ostal je, kot da bi bilo treščilo vanj quedó atónito, quedó como herido del rayo

trêve [trɛv] féminin, militaire, politique premirje; figuré mir, odmor, prestanek, oddih, počitek; sans

paix ni trêve brez miru
trêve de discussions! dovolj (je bilo) govorjenja!
trêve de cérémonies! trêve de compliments! dovolj (brez, nobenih) ceremonij, komplimentov!
trêve de plaisanterie! šalo ob stran! pustimo šalo!
faire trêve à quelque chose začasno nehati s čim, prekiniti kaj
(histoire) trêve de Dieu prenehanje sovražnosti, bojev na ukaz Cerkve
trêve des confiseurs (familier) tradicionalna ustavitev politične, diplomatske dejavnosti za novoletne praznike
sa maladie ne lui laisse pas de trêve njegova bolezen ne popusti niti za trenutek
n'avoir ni paix ni trêve ne imeti niti trenutka oddiha, miru
demander, accepter, établir, signer, violer une trêve prositi za, sprejeti, skleniti, podpisati, prekršiti premirje
ne pas avoir, ne pas laisser de trêve ne imeti miru, ne pustiti pri miru

trí | tríje numer.

1. tre:
korakati po tri in tri marciare in file per tre
delati v treh izmenah lavorare in tre turni
čakati do treh aspettare fino alle tre
drama v treh dejanjih dramma in tre atti
tri dimenzije le tre dimensioni
šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
lingv. tri pike puntini
rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
PREGOVORI:
za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

Tricastīnī -ōrum, m Trikastín(c)i, keltsko pleme v Narbonski Galiji blizu današnjega mesta Aouste med rekama Drome in Isère: L.; njihovo glavno mesto je bilo Augusta Tricastinorum: Plin.

Trifolīnus ager Trifolínsko področje (Trifólijsko ozemlje) v Kampaniji, vinoroden kraj, vendar pa vino, ki so ga tam pridelovali, ni bilo posebej dobro: Iuv.; od tod Trifolinum vinum Cael. trifolinsko (trifolijsko vino); pl.: Trifolina vina Plin., Mart., Cael.

triglasen pridevnik
1. glasba (o petju) ▸ háromszólamú
2. (o treh glasovih) ▸ háromhangú
Kljub temu je bilo v prostoru slišati triglasno vzdihovanje. ▸ Ennek ellenére háromhangú sóhaj hallatszott a szobában.

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.

trōppo

A) agg. preveč:
c'è troppa gente preveč je ljudi

B) pron.

1. preveč (oseb):
qui siamo in troppi tu nas je preveč

2. preveč (količina):
non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
ho troppo da fare preveč imam dela

C) avv.

1. preveč, pretirano, prekomerno:
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
di troppo preveč
bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
qui sono di troppo tu sem odveč
troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
troppo poco zelo malo, premalo
mangiare troppo poco premalo jesti

2. zelo, mnogo
non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro

Č) m (kar je) preveč
PREGOVORI: il troppo stroppia
l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

truly [trú:li]
adv resnično, v resnici, zares; odkrito (rečeno), iskreno, vdano, zvesto; naravno; točno, pravilno

I am truly sorry zares mi je žal
yours truly (na koncu pisma) vaš vdani, z odličnim spoštovanjem
yours truly šaljivo moja malenkost
as it has been truly stated kot je bilo pravilno ugotovljeno

túdi also; too; as well; likewise; so; moreover, in addition

ne samo... ampak tudi... not only... but also
jaz túdi I too, me too, so (am) I, so (do) I
on govori tudi nemško he speaks German too
túdi tu here too
túdi ne nor, neither
lahko prideš in tvoja sestra túdi you can come, and your sister too (ali and so can your sister)
on prihaja in njegov brat túdi he is coming and his brother is too (ali also ali and so is his brother)
Moj brat govori angleško. - Jaz tudi. My brother speaks English. - So do I.
Jaz tega ne morem verjeti. - Mi tudi ne. I cannot believe it. - Neither (ali nor) can we.
Tega nisem vedel. - Jaz tudi ne. I didn't know that. - Neither did I.
Tudi če bi to bilo res, ne smeš tega reči Even if it were true you should not say that
to mislim túdi narediti I mean to do it, too

tumble¹ [tʌmbl] samostalnik
padec, zrušenje; prevračanje, "kozolec", salto; valovanje sem in tja
figurativno nered, zmeda, zmešnjava, direndaj
ameriško, sleng znak zanimanja ali priznanja

to get a tumble pasti (padem)
to give s.o. a tumble sleng zanimati se za koga
he wouldn't even give her a tumble najmanjšega zanimanja ni pokazal zanjo, zanj je ni bilo
he left all his things in a tumble vse svoje stvari je pustil v neredu

Tungrī -ōrum, m Túngri, pleme v Belgijski Galiji: Plin., T., Amm.; njihovo glavno mesto je bilo Tungrī -ōrum, m Túngri (zdaj Tongern): Amm. — Sg. Tunger -grī, m Túnger: Sil.

turbō¹ -āre -āvī -ātum (turba)

I. intr. povzročiti (povzročati) nemir (zmedo, zmešnjavo), vnesti (vnašati) nemir (zmedo, zmešnjavo), delati nemir (zmedo, zmešnjavo), spraviti (spravljati) v nemir (zmedo, zmešnjavo), (z)mesti

1. act.: turbent porro quam velint Ter., equites primo impetu turbavere L., id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant itaque turbent, ut … Ci., magno turbante tumultu V. v veliki zmešnjavi, turbantibus copiis Fl.; z notranjim ali splošnim obj.: quas mihi filius turbas turbet Pl., quantas res turbo Pl., quae meus filius turbavit Pl., ne quid ille turbet, vide Ci. ep., Aristoteles multa turbat Ci. veliko zmeče na kup, veliko zmeša (v svojem razlaganju); pass.: quae turbata erant Cu. povzročena zmeda (zmešnjava); refl.: cum mare turbaret Varr. je bilo nemirno, je bilo razburkano; prim. pesn.: septemgemini turbant ostia Nili V. so nemirna; pren. (o političnem vznemirjanju) snovati (naklepati, spodbujati) nemire, organizirati ((za)netiti, (za)sejati) upor, pozvati (pozivati) k uporu (vstaji), napelj(ev)ati k uporu, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (z)buniti se ipd.: Macer haud dubie turbans T., si civitas turbet T.

2. pass. impers.: totis turbatur castris V. je zmeda, turbatum est domi Ter. je zmešnjava, si in Hispania turbatum esset Ci. ko bi bili izbruhnili nemiri, totis turbatur agris L. vsa poljana vrvi (gomazi) od sovražnikov. —

II. trans.

1. spraviti (spravljati) koga, kaj v nered, (z)mesti, spraviti (spravljati) v gibanje; (o laseh) (z)mršiti, (s)kuštrati, razmršiti, razkuštrati, razkuzmáti (razkúzmati): frondes, folia V., ceram Q. poškoditi vosek pečata (= pečat), uvae recentes alvum turbant Plin. povzroča prebavne motnje, povzroča bolečine v trebuhu, hedera mentem turbat Plin. zamegli um, turbato vehementius vultu Petr. ko se mu je obraz strastno zategnil (skremžil), turbare capillos O. ali comas Q. (naspr. componere comas); pesn. z gr. acc.: turbata capillos O.; occ.
a) vzburkati (vzburkavati), burkati, razburkati (razburkavati), (raz)vihariti, zbroditi, (s)kaliti: hibernum mare H., aequora ventis Lucr., aëra et aequor turbat (sc. ventus) O., mare trabibus V., mare ventorum vi agitari atque turbari Ci., mare turbatum O.
b) (s)kaliti, (z)motniti, (s)temniti, (z)broditi, (z)burkati, razburkati (razburkavati): fontem O., aper turbavit vadum Ph., aquas lacrimis O., lacūs pedibusque manuque O., flumen imbre turbatum O., aqua limo turbata H.
c) množico živih bitij spraviti (spravljati) v nered, (z)mesti, povzročiti (povzročati) zmešnjavo, vnesti (vnašati) zmedo, (pre)plašiti, (pre)strašiti: cycnos, apros latratu V.; poseb. kot voj. t.t.: aciem, ordines L., viros, cuneos, globum T.

2. metaf. (z)motiti, (s)kaliti, (po)rušiti (mir), rušiti red: festa, convivia O., auspicia, contiones, comitia L., ne qua facies omina turbet V., spem pacis L. (z)manjšati, pax turbata L., non modo illa permiscuit, sed etiam delectum atque ordinem turbavit Ci., turbare omnem ordinem consilii Ci., statum (obstanek) civitatis L. rušiti, spodkopavati, foedera per artes V. (s)krhati; occ.
a) svoje imetje spraviti (spravljati) v nered, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, obubožati, propasti, na kant priti, imetje komu propasti, izgubiti imetje (premoženje): rem ali censum Iuv., Petr.; abs.: omnibus in rebus turbarat Cael. in Ci. ep.
b) vznemiriti (vznemirjati), osup(n)iti, zaprepastiti (zaprepaščati), navda(ja)ti z začudenjem (osuplostjo), (pre)strašiti, presenetiti (presenečati), iznenaditi (iznenajati, iznenadovati), vnesti (vnašati) kam nemir (zmedo), (z)mesti: animos V., Cu., mentem Cu., omnes Auct. b. Alx., te quoque turbatum (zaprepaden) memorant fugisse, Boote O., ora turbata V. ki se mu pozna, da je osupel, aliud (drug dogodek) turbat pectora V.; v pass. pogosto z abl. ali (pesn.) z gr. acc.: omina turbata est O., turbatus novi imagine facti O., turbatus pectora bello V., mentem turbata dolore V.
c) (s)plašiti, preplašiti: quadrupedes monstri metu turbantur O. se splašijo, aliorum turbati equi Cu. — Od tod adv. pt. pr. turbanter viharno, burno: Arn.; adj. pt. pf. turbātus 3, adv. -ē

1. nemiren, razburkan, vzburkan, viharen, divji (naspr. tranquillus, placidus): mare L., Plin. iun. idr., turbata procellis freta V., mare ali caelum turbatius Suet.

2. metaf.
a) nemiren, vznemirjen, razburjen, zmeden, zbegan, osupel, zaprepaden: vultus Plin. (naspr. hilarus), populi voluntates turbatae Ci., oculis ac mente turbatus L., non est ullius affectūs facies turbatior Sen. ph., turbatus animi (loc.) Sil., aguntur omnia raptim atque turbate C. v neredu (zmedi, zmešnjavi).
b) pesn. ogorčen, razsrjen, razjarjen, srdit, jezen: turbatae Palladis arma V.

Opomba: Star. fut. II pass. turbassitur: Vetus lex ap. Ci.

Ubiī -ōrum, m Úbijci, germansko pleme, ki je v Cezarjevem času naseljevalo področje ob desnem bregu Rena od reke Lahn v smeri proti današnjemu Kölnu; v Avgustovem času jih je M. Agripa preselil na levi breg Rena. Ker so bili Cezarju naklonjeni, so jih drugi Germani sovražili: C., T., Plin., Suet.; njihovo glavno mesto je bilo oppidum (civitas) Ubiorum T., pozneje (od l. 50 po Kr.) imenovano colonia Agrippina (zdaj Köln, starejše sl. Kolonija), ara Ubiorum T. (Agripi na čast na ubijskem ozemlju postavljeni žrtvenik, okrog katerega je nastal trg). — Od tod adj. Ubius 3 úbijski: mulier T.

udarnik samostalnik
1. nekdaj (prostovoljec) ▸ élmunkás, rohammunkás
Manjka obzidje, ki bi bilo hkrati tudi spomenik vsem mladim udarnikom, ki so štiri poletja gradili kranjski stadion. ▸ Hiányzik az a fal, amely egyben mindazon fiatal élmunkások emlékműve is lenne, akik négy nyáron át építették a kranji stadiont.

2. nekdaj (naziv za prizadevno delo) ▸ élmunkás, rohammunkásZa marljivo delo sta bila oba večkrat nagrajena kot udarnika. ▸ Szorgalmas munkájukért mindkettejüket többször is kitüntették élmunkásként.

3. (napadalec; borec) ▸ élharcos, lázadó, felkelő
V ponedeljek so odstavljenemu direktorju "udarniki" pred nosom zaprli vrata pisarne. ▸ A leváltott igazgató orra előtt hétfőn „lázadók" csukták be az iroda ajtaját.
Spomenka Hribar je bila med prvimi "udarniki", ki so postavljali temelje samostojne in demokratične Slovenije. ▸ Spomenka Hribar az első „élharcosok” egyike volt, akik lerakták a független és demokratikus Szlovénia alapjait.

4. (kdor veliko dela) ▸ élmunkás, sztahanovista

5. (oznaka jadralnega letala) ▸ Udarnik [vitorlázórepülő]
Tako kot letalo triglav, je tudi jadralno letalo udarnik nastalo kot odgovor na decembra 1946 razpisani natečaj za projekte zmogljivejših jadralnih letal. ▸ A Triglavhoz hasonlóan az Udarnik vitorlázórepülőt is az 1946 decemberében nagyobb teljesítményű vitorlázórepülők tervezésére kiírt versenyre fejlesztették ki.

ugotovíti to ascertain (da that); to find (out), to establish; to state

ugotovíti škodo to determine (ali to assess) damages
ugotovili so, da dva moža manjkata, se pogrešata it was discovered that two men were missing
kot je bilo točno, pravilno ugotovljeno as has been truly stated

ugóvor (-a) m

1. obiezione, protesta, eccezione, rimostranza:
izraženo je bilo veliko ugovorov furono avanzate molte eccezioni
ugovor vesti obiezione di coscienza

2. ricorso:
vložiti ugovor presentare un ricorso

umázano adv.

1. sordidamente, luridamente, oscenamente; sconciamente, sconcio:
umazano govoriti parlare sconcio
umazano zelen verdastro
umazano siv grigiastro

2. (v predik. rabi)
na dvorišču je bilo umazano il cortile era sporco

unprecedented [ʌnprésidəntid] pridevnik
(ki je) brez prejšnjega primera (precedensa), neprecedenčen; nezaslišan, brez primere

this is unprecedented kaj takega še ni bilo