Franja

fiksírati (pričvrstiti) to fix, to fasten; (ceno, datum itd.) to fix, to determine, to settle; fotografija to fix

fiksírati koga (s pogledom) to stare at someone, to gaze hard at someone, to look fixedly at someone
nismo še fiksirali dneva the day has not yet been fixed (ali settled ali redko named, appointed)

fil [fil] masculin nit; vlakno; sukanec, preja; vrvca; žica

él vod; (voda, življenje) tek, tok; (nož) ostrina, rezilo; (marmor, steklo) žila
fil d'acier, d'antenne, de cuivre, de fer jeklena, antenska, bakrena, železna žica
fil aérien vod nad zemljo
fil d'araignée nit pajčevine
fil de bois lesno vlakno
fil d'Ariane (figuré) sredstvo, ki nas pripelje, ne da bi zašli, do cilja
fil à brocher nit za spenjanje
fil conducteur prevodna žica, figuré vodilna rdeča nit
fil à coudre sukanec
fil électrique električna žica
fil gros dreta
fil de laine peignée, de lin, à repriser, de soie preja, nit iz česane volne, lanu, za krpanje, iz svile
fils de fer barbelés bodeča žica
fil de masse, de (mise à la) terre zemeljski vod
fil occupé žica pod napetostjo
fil à plomb grezilo
fil du rasoir rezilo britve
fil recouvert, garni, guipé prevlečena, oblečena žica
fil retors sukanec
fil télégraphique, téléphonique telegrafska, telefonska žica
fil de la vie nit življenja
fils de la Vierge pajčje niti
boule féminin, pelote féminin de fil klobčičpreje
brin masculin de fil nitka
coup masculin de fil telefonski pogovor
mince comme un fil tenek kot nit
réseau masculin de fil de fer žična ovira
téléphonie féminin sans fil, T. S. F. brezžična telefonija, radio
au fil de l'eau s tokom
au fil des jours, il devenait plus triste dan za dnem je postajal vse bolj žalosten
contre le fil de l'eau proti toku, proti vodi
de droit fil v smeri vlaken blaga
de fil en aiguille po malem počasi, podrobno, od A do Ž
aller de droit fil naravnost proti cilju iti
avoir un fil à la patte (figuré) imeti obveznost (ki bi se je radi znebili)
depuis qu'il a épousé sa cousine, il a un fil à la patte odkar je poročil svojo sestrično, je kot privezan
avoir le fil (figuré) biti zelo prebrisan, familier vse (to) poznati
avoir quelqu'un au bout du fil telefonirati komu
n'avoir pas un fil de sec sur le corps biti do zadnje niti premočen
couper les fils en quatre (figuré) dlako cepiti
développer le fil odvijati žico
donner le fil nabrusiti
donner du fil à retordre à quelqu'un komu preglavice delati
donner un coup de fil à quelqu'un komu telefonirati
(familier) qui est au bout du fil? kdo je pri telefonu?
il est cousu de fil blanc njega je lahko spregledati (spoznati)
faire perdre le fil à quelqu'un koga iz koncepta spraviti
il n'a pas inventé le fil à couper le beurre (figuré) ni iznašel smodnika; brihtnost ni ravno njegova odlika
passer au fil de l'épée do smrti prebosti z mečem
perdre le fil (de son discours) izgubiti nit, zatakniti se (v govoru)
suivre le fil de ses pensées slediti toku svojih misli
suivre le fil d'eau peljati se po reki nizdol
tenir les fils (figuré) imeti niti v rokah, voditi stvar
ne tenir qu'à un fil viseti samo še na nitki

file¹ [fail] samostalnik
pila
figurativno izgotovitev, dovršitev
sleng navihanec, premetenec

sleng a close file velik skopuh
to gnaw (ali bite) a file zaman si prizadevati
figurativno it needs the file treba ga je še izpiliti
sleng old (ali deep) file navihanec, premetenec; tovariš

film samostalnik
1. (posneta zgodba) ▸ filmJe lažje narediti film po literarni predlogi ali po svojem scenariju? ▸ Irodalmi alkotás vagy saját forgatókönyv alapján könnyebb filmet készíteni?
Film je bil nominiran za tri oskarje. ▸ A filmet három Oscar-díjra jelölték.
Film je posnet po resnični zgodbi. ▸ A film igaz történeten alapul.
Povezane iztočnice: celovečerni film, dokumentarni film, akcijski film, animirani film, erotični film, grozljivi film, biografski film, igrani film, risani film, pustolovski film, romantični film, gorniški film

2. neštevno (ustvarjalna dejavnost) ▸ filmOba igralca sta zvezdniški ikoni evropskega filma. ▸ Mindkét színész az európai film ikonikus sztárja.Že leta 1965 se je kot študent začel ukvarjati s filmom. ▸ Már 1965-ben diákként elkezdett filmmel foglalkozni.

3. (trak za snemanje) ▸ filmKaj storiti s praznimi škatlicami za film v dobi digitalne fotografije? ▸ Mihez kezdjünk az üres filmdobozokkal a digitális fényképezés korában?Povsod se je trudil in znal ujeti na film lepote in znamenitosti dotične dežele. ▸ Mindenhol keményen dolgozott, és sikerült is filmre vinnie az adott ország szépségeit és látnivalóit.
Čakam, da bodo razvili film in izdelali slike. ▸ Várom, hogy előhívják a filmet és elkészítsék a képeket.

4. (tanek sloj) ▸ film, filmrétegZaščitni sprej, ki naredi neviden zaščitni film, za barvane lase. ▸ Védőspré festett hajra, amely láthatatlan védőfilmréteget képez.
Kdor si mastno kožo preveč redno umiva, ji odvzame njen naravni zaščitni film. ▸ Aki túl gyakran mossa a zsíros bőrét, az megfosztja annak természetes védőrétegétől.Na stekleno ploščo so nanesli tanek film iz posebne umetne smole. ▸ Az üveglapra egy különleges műgyanta filmet vittek fel vékony rétegben.

5. (miselna predstava) ▸ filmPred očmi se mi je odvrtel film mojega življenja. ▸ A szemem előtt lepergett életem filmje.
Nepremično zrem v strop in v glavi se mi vrti film. ▸ Mozdulatlanul bámulom a mennyezetet, és forog a film a fejemben.
Še vedno se mi vsako jutro zelo na hitro odvrti film mojega otroštva. ▸ Még mindig minden reggel gyorsan lepereg előttem gyerekkorom filmje.

fin moški spol konec, zaključek, izid; smrt; smoter, cilj, namera, namen

fin de mesa poobedek
fin de semana konec tedna, vikend
dar fin umreti
dar (poner) fin (a) dokončati, dovršiti
lograr (conseguir) un fin cilj doseči
llevar a buen fin srečno do konca izpeljati
a fin(es) de mes ob koncu meseca
a fin de descubrir el robo da bi odkrili tatvino
a fin de que no ocurra alguna desgracia da se ne bi zgodila kaka nesreča
al fin, (al fin al fin) končno
al fin y al (a la) postre, al fin y al cabo na koncu, z eno besedo
con el fin de z namenom, da
en fin končno, skratka, konec koncev
para fin de fiesta na koncu, še povrhu, vrh tega
por fin končno, nazadnje
por fin y postre končno
sin fin neskončen, brezštevilen, neštet
un sin fin de obstáculos neštete zapreke
el fin corona la obra konec dober, vse dobro
salvo buen fin (trg) z običajnim pridržkom

finesa samostalnik
1. (podrobnost; dodelava) ▸ részlet, fineszNekaj rezerve ima še pri piljenju fines, na čemer bo delal do olimpijskega nastopa, največjo zalogo pa skriva v adrenalinu. ▸ A részleteken még van mit csiszolnia, ezen az olimpiai fellépéséig még dolgozni fog, de a legnagyobb tartaléka az adrenalin.Večer pa je potekal v znamenju uigranega dueta, ki do potankosti obvlada finese obeh inštrumentov. ▸ Az estet egy alaposan egymáshoz szokott duó játéka jellemezte, akik ismerték a hangszeres játék legapróbb finomságait.
V veliko pomoč mi je seveda računalnik, ki opravi težaško delo, sam pa se lotevam fines. ▸ A számítógép természetesen nagy segítségemre van, elvégzi a nehéz munkát, míg én a finomhangolást végzem.

2. (o prefinjenost) ▸ finomság
Naša vina so imela fineso. ▸ A borainkban benne volt a finomság.
Priporočamo nakup temne obleke iz finega volnenega blaga, tanke vertikalne črte pa vam bodo dodale še kanček finese. ▸ Javasoljuk a sötét, finom gyapjúszövetből készült ruha megvásárlását, a függőleges vékony csíkok egy csipetnyi finomságot kölcsönöznek neki.

finire

A) v. tr. (pres. finisco)

1. končati, dokončati, nehati:
finire una costruzione dokončati gradnjo
finire i giorni, la vita umreti
finire gli anni dopolniti leta, starost
finire la ferma odslužiti vojaški rok

2. dodelati:
finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

3. porabiti:
abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
finire un fiasco izprazniti steklenico
finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

4. pokončati, ubiti:
finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

5. poravnati:
finire una lite poravnati spor

6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

7. nehati, prenehati (s, z):
finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

B) v. intr.

1. končati se:
presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
finire bene, male končati se dobro, slabo
finire in tragedia končati se tragično
finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

2. postati:
finire ricco, povero obogateti, obubožati
finire impiegato postati uradnik

3. pren. priti, meriti:
non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

4. ( per, con + infinitiv)
finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
come è andata a finire? kako se je končalo?

5. umreti:
finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

C) m (samo sing.) konec:
il finire del giorno konec dneva
sul finire proti koncu
al finire na koncu

finitura f dovrševanje, dodelava, piljenje, izpopolnjevanje:
dare l'ultima finitura a un vestito izdelati še zadnje finese na obleki

fish¹ [fiš] samostalnik
riba; ribe
vulgarno ženski spolni organ

all is fish that comes to our net vse nam lahko koristi
a cool fish hladnokrvnež
to cry stinking fish poniževati se
to drink like a fish piti ko žolna
drunk as a fish pijan ko čep
dull as a fish neumen ko noč
he eats no fish je poštenjak
to feed the fishes imeti morsko bolezen; utoniti
to land the fish doseči svoj cilj
neither fish, flesh or fowl ne tič ne miš
pogovorno to have other fish to fry imeti druge opravke
one must not make fish of the one and flesh of the other ne smemo biti pristranski
a pretty kettle of fish neprijetno presenečenje, zmešnjava, kolobocija
a loose fish razuzdanec
there's as good fish in the sea as ever came out of it glavo pokonci, vse se še lahko uredi; za vsakega človeka se lahko najde nadomestilo
a fish story zlagana povest; bahavo pripovedovanje
a strange (ali odd, queer) fish čudak
to feel like a fish out of water počutiti se ko riba na suhem
mute as a fish molčeč ko riba
salt-water fish morska riba

flacceō -ēre (—) (—) (flaccus) biti vel, ohlapen, medel, mlahav: aures … flaccentes Lact.; metaf.: sceptra iam flaccent Acc. ap. Non. iam flaccet fortitudo Afr. fr., upada, sin flaccebunt condiciones Enn. fr. Messala flaccet Ci. ep. se le še mlahavo poganja (za častno službo), flaccet oratio Ap.

flagrō -āre -āvī -ātum (indev. kor. bhleig̑- svetiti se, plamteti; prim. gr. ϑλέγω plamtim, φλόξ plamen, lat. flamma, fulgere, fulgur, fulmen [iz *fulgmen], fraxinus, sl. blesk, bliskati se, stvnem. blic = nem. Blitz)

I. intr.

1. s plamenom goreti, plamteti, plapolati: Iuv., Suet., Amm., Cl., flagrantīs onerarias … videbatis Ci., flagrabat stomacho flamma Lucr., flagrabant ignes O., flagrant altaribus ignes Sil., quae (harenae) ubi flagrare coeperunt Cu. žareti, faex vini siccata per se flagrat Plin., flagrantia cernens corpora cara rogis Val. Fl., urbes igne caelesti flagrasse concesserim T.

2. metaf.
a) lesketati se, iskriti se, bliščati (bleščati) se, žareti: flagrant lumina nymphae O., flagrant ac micant oculi Sen. ph., flagrantis portitor undae Lucan.; z acc.: oculi mite quiddam … flagrantes Sen. ph. nekako milo … žareče.
b) pren. goreti, plamteti, žareti: Italia flagrans bello Ci. Italija, ki gori v vojni, cum omnia bello flagrarent L. ko je povsod plal vojni plamen, flagrante, adhuc … bello T. ker je še povsod plal vojni plamen, ker je še povsod razsajala vojna, uti cuiusque studium … flagrabat S. je plamtelo, flagrante … libertate T. ko je čut za svobodo še plamtel, bil še živ; navdušen biti za kaj, navdan biti s čim: flagrabant vitia libidinis apud illum Ci. v njem so žarele; enalaga: convivia, quae domesticis stupris flagitiisque flagrabunt Ci. pri katerih bo vse žarelo od … ; occ. α) od kake strasti ali za kaj goreti, — vnet biti, navdušen biti za kaj, navdan biti s čim: fl. desiderio, odio, studio dicendi Ci., vir flagrat cupiditate, mater flagrare coepit amentiā, invidiā flagrat ordo animus immortalitatis amore flagravit Ci., recentibus praeceptorum studiis flagrans Ci. ves goreč od vneme za nauke, ki si se jih pravkar navzel, flagrabat domus studio et cupiditate hominum Ci. je bila polna ljudi z gorečo ljubeznijo in željo, fl. pugnandi cupiditate N., cupidine O., ardore coeundi Col. eximio litterarum amore Q., amore audendi Sil., libidinibus in mulieres Suet.; pesn. z acc.: flagrans amor Heben Pr. vneta za … ; z inf. = goreče (živo) želeti: ire in aciem … flagrabant T., flagrant comitari Stat. β) (raz)srditi se: voce ducis flagrant animi Lucan. γ) nadlegovan (mučen) biti (v sl. navadno bolje z act. obratom), trpeti muke zaradi česa, trpeti kaj: fl. infamiā Ci., Suet. ali rumore malo H. na slabem glasu biti, fl. invidiā propter interitum C., Gracchi Ci. hudo osovražen biti, inopiā et cupidinibus S. fr., vitio gentisque suoque O., flagrantia levibus causis praecordia Iuv., curis flagrantia corda Sil. —

II. trans. komu ljubezen vneti do koga: miseram patri flagrabat (po drugih flammabat) Elissam Stat. — Od tod adj. pt. pr. flagrāns -antis, adv. flagranter,

1. goreč, plamteč, vroč: ara, domus O., flagrantem ramum eripit ab igne O., fl. telum V., Sil. blisk, strela, fulmen Varr. Atac. ap. Q., pinus V., canicula H., ruina Sil. gorečega stolpa, lacus sanguine flagrantes Sil., fax flagrantior (pren.) Vell., fax flagrantissima Amm., flagratissimus aestus (pren.) L., aestate flagrantissimā Gell., quae (pars terrae) est solis calore flagrantior Lact.

2. metaf.
a) svetel kot ogenj, bleščeč, žareč, žarek, žaren: Amm., Cl., oculi Ci., O., crinis O., monilia Val. Fl., vultus T., flagrantior aethere lampas Sil. (o soncu); enalaga: sidereo flagrans clipeo V., flagrans oculis T. s plamtečim pogledom.
b) goreč, vroč, žareč: genae V., Val. Fl.; o abstr.: studium, cupiditas Ci., cupiditas flagrantissima Val. Max., cupido flagrantior T., Aur., fl. amor H., Plin. iun., amor flagrans in aliquam T., amor flagrantissimus Val. Max., fl. oscula H., adhuc flagranti crimine comprehendi Cod. I. prav pri dejanju.
c) razburjen, razdražen, razsrjen, strasten, ognjevit, vnet, isker, živ(ahen), hud: multitudo Iudaeorum Ci., flagrans studio laudis Ci., flagrans … Lampadium fit Lucr., fl. tumultus V., comitia Plin., castra, arma, bella Sil., ingenium, pectus Val. Max., animus T. flagrantissimā eo in tempore gratiā Pallas T. v največji, ira flagrantior Ap., societatem alicuius … flagranter desiderare Aug., flagrantius percontans Aug., aviditas flagrantius adolescens Aug., tanto flagrantius amabit Fr., flagrantius exarsere Amm., (Gaium ac Lucium) destinari consules … flagrantissime cupiverat T.; enalaga: flagrantissima flagitia T. silno divje objestnosti.

Fliege, die, (-, -n) Tierkunde muha; beim Angeln: (umetna) muha; Krawatte: metuljček; Bärtchen: brčice; Weiße Fliege Tierkunde oljčni molj; Spanische Fliege španska muha; er tut keiner Fliege etwas zuleide še muhe ne bi ubil; zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen ubiti dve muhi na en mah

flor ženski spol cvetlica, cvet; laskanje; deviškost, devištvo; medicina mesečno perilo

flor del amor marjetica
flor de azahar oranžno cvetje (zlasti pri poročni slavnosti)
flor de azufre žvepleni cvet
flor de la canela (fig) najboljše, najfinejše
flor de la harina najboljša moka
flor de mayo šmarnice
flor de primavera marjetica
flor de la vida, flor de la edad mladost
pan de flor najboljši kruh
la flor y nata de la sociedad cvet (elita, smetana) družbe
a flor de vodoravno, enako z
a flor de agua komaj se dotikajoč vode, tik nad vodo
a flor de tierra na zemeljski površini
de mi flor sijajen, izvrsten
caer en flor umreti v cvetu let
dar en la flor (de) pravilno zadeti
entender la flor (a) spregledati namere kake osebe
perder la flor odcveteti
quitar, llevarse la flor posneti smetano
tener por flor a/c česa slabega se navaditi
¡esta flor le faltaba al ramo! (samo) še tega se je manjkalo!
flores pl laskanje, pokloni, komplimenti, prazne fraze
flores blancas (med) beli tok

fobija samostalnik
1. medicina (bolezenski strah) ▸ fóbiaEna izmed pogostejših fobij je strah pred zaprtimi prostori - klavstrofobija. ▸ Az egyik leggyakoribb fóbia a zárt tértől való félelem – a klausztrofóbia.
Povezane iztočnice: šolska fobija

2. (predsodek; strah) ▸ fóbia
Fobije pred drugačnostjo obstajajo, tudi če si še tako zatiskamo oči. ▸ A mássággal szembeni fóbiák valósak, akkor is, ha nem szeretnénk tudomást venni róluk.
Zdi se, da imajo Nizozemci fobijo pred prezračevanjem prostorov. ▸ Úgy tűnik, a hollandoknak fóbiájuk van a szellőztetéssel szemben.

fois [fwa] féminin krat

une fois enkrat
encore une fois še enkrat
deux fois dvakrat
des fois včasih; slučajno
chaque fois, à chaque fois vsakikrat
à la fois hkrati, obenem, istočasno
bien des fois pogosto, često
maintes fois večkrat
de fois à autre sem in tja
toutes les fois vsakokrat, vselej
combien de fois kolikokrat
une fois pour toutes, une bonne fois enkrat za vselej, definitivno
une fois que v trenutku, ko
plusieurs fois večkrat
en plusieurs fois ponovno
des fois que v primeru da, če slučajno
je vais téléphoner, des fois qu'il serait encore chez lui telefoniral bom, če je slučajno še doma
pour la dernière fois zadnjič, zadnjikrat
trois fois deux six trikrat dve (je) šest
il y avait, il était une fois (un roi) nekoč je bil (kralj)
une fois n'est pas coutume enkrat ni nobenkrat

*for, fārī, fātus sum (prim. gr. φημί [dor. φαμί] govorim, rečem, pravim, φήμη [dor. φάμα] glas, govorica, bajka, φάτις govorica, φωνή glas, φάσκω govorim, lat. fāma, fātum, fābula, fās, fāstus, fateor, sl. bajati, basen, baje, bajka, bajilo). Glag. je nepopoln in (kot v. simplex) star. ter večinoma pesn., v prozi le v zvezi fando audire; najdemo naslednje obl.: fatur, fabor, fabitur, fatus, fatus sum (eram, erat), imp. fare, inf. fari ali farier, sup. fatu, pt. fans, fantis, fantem, gerundivum in gerundium fandus, fandi, fando; poleg teh oblik še: fantur Varr., farer Aug.

1. govoriti, praviti, povedati, reči, naznaniti; abs.: sic fatus V., breviter fata est V., age fare V. dej, povej, Venulus ita farier infit V., fandi fictor V. (o Odiseju), fari nescios pueros (= infantes) H., cum primum fari coepisset Suet.; z acc. rei: fabitur hoc aliquis Ci., animus delira fatur Lucr., haec (talia) fatus V., vix ea fatus eram V., haec fantem Pr., cursu, quem fabor, eundum est Val. Fl.; v pass. pomenu: fasti dies sunt, in quibus ius fatur Suet. ap. Prisc. et ap. Isid. se sodi; z dat. cui Palinurus fatur V.; s praep.: ita ad aethera fatur V., sociosque … sic fatur ad omnes Val. Fl., super Hercule fari Val. Fl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: fare, age, quid venias V., fare, an spes ulla (sit) Val. Fl.; z ACI: adfore … fare viros Val. Fl.

2. occ.
a) prerokovati, vedeževati: fata, fata fanda Enn., Apollo fatis fandis dementem invitam ciet Pac. ap. Ci., hic tibi — fabor enim … — bellum ingens geret V., fare, quem poenae petant Sen. tr.
b) opevati: Tarpeium nemus … fabor Pr. — Od tod pt. fandus 3
a) najprej kot gerundium: copia, tempora, finis fandi V. govorjenja, doctissimus fandi V., omnes fandi virtutes Ap. predavanja, govora; pogosto v abl.: fando accipere Pl. po slišanju izvedeti, po (od) drugih izvedeti, postulatio ne fando quidem nota Ci. o kateri se ni niti slišalo govoriti (praviti), ne fando quidem auditum est Ci. niti po slišanju ni znano, fando si contigit aures vestras O. po govorici (toda: quis funera fando explicet? V. s pripovedovanjem).
b) potem kot adj. α) ki se da (iz)reči, izrekljiv, izrečen; kot subst. n. pl.: non fanda timemus Lucan. bojimo se neizrekljive nesreče. β) ki se sme (iz)reči, dovoljen, pravi, pravičen: respersae fando nefandoque sanguine arae L., non fanda (= nefanda) piacula Lucan.; kot subst. n.: sperate deos memores fandi atque nefandi V. pravice in krivice, omnia fanda nefanda malo permixta furore Cat.

forbearance [fɔ:bɛ́ərəns] samostalnik
opustitev; popuščanje, prizanašanje, obzirnost, potrpljenje

forbearance is no acquittance s tem, da delo odložiš, še ni opravljeno

formidable [-dabl] adjectif kolosalen, orjaški, ogromen; populaire grozen, strašen; familier izreden, nenavaden, prvovrsten, senzacionalen, fenomenalen, neverjeten

colère féminin formidable strašna jeza
coup masculin formidable strahovit udarec
(populaire) vous êtes formidable, que puis-je faire de plus? vi ste pa čudni, kaj naj pa še naredim?
un film formidable kolosalen, sijajen film

fortuna f

1.
Fortuna mitol. Fortuna

2. usoda, slepa sreča, slučaj:
volubilità della fortuna nestalnost usode
la ruota della fortuna kolo človeške usode
prendere la fortuna per il ciuffo pren. zgrabiti priložnost za roge, ujeti ugoden trenutek
un gioco della fortuna igra usode
dire la fortuna vedeževati
dare la fortuna napovedati prave loterijske številke
a fortuna slučajno, srečno, po sreči
atterraggio di fortuna prisilni pristanek
mezzi di fortuna zasilna sredstva

3. sreča:
la fortuna gli corre dietro pren. sreča se mu vedno nasmiha
per fortuna k sreči
fortuna che dobro, da; še sreča, da
un colpo di fortuna nenadejan uspeh
fare fortuna obogateti
un libro, una commedia che ha fatto fortuna uspešna knjiga, komedija
tentare la fortuna poskusiti srečo (npr. v igri)
aver, non aver fortuna imeti srečo, imeti smolo
portar fortuna prinašati srečo

4. premoženje, imetje, bogastvo:
dissipare tutte le proprie fortune pognati, zapraviti vse svoje premoženje

5. vihar, nevihta

fotografirati glagol
(narediti posnetek) ▸ fényképez, fotózik, fotografálPo uspešnem ulovu se z ribo še fotografirajo in jo spustijo nazaj v vodo. ▸ A sikeres fogás után a halat még lefényképezik, majd visszaengedik a vízbe.
Ljubiteljsko je začel fotografirati v petem ali šestem razredu gimnazije. ▸ A gimnázium ötödik vagy hatodik osztályában kezdett kedvtelésből fotózni.
Nosila je obleke najbolj znanih modnih oblikovalcev in se fotografirala za naslovnice modnih časopisov. ▸ kontrastivno zanimivo A legismertebb divattervezők ruháit viselte és a róla készült fotók a divatlapok címlapjain szerepeltek.