-
δᾱλός, ὁ ep. živ ogorek, plamenica, bakla.
-
δαμάλης, ὁ (δαμάζω) ki kroti; subst. ὁ 1. krotivec, zmagovavec. 2. junec, mlad bik.
-
Δᾱμάρᾱτος (Δημάρατος), ὁ spartanski kralj.
-
Δᾱ́μων, ωνος, ὁ atenski sofist in glasbenik, Periklov učitelj.
-
Δαναός, ὁ Belov sin, Egiptov brat, ustanovitelj Arg; οἱ Δαναοί = οἱ Δαναΐδαι Danajci, Argivci, Heleni sploh; αἱ Δαναΐδες 50 Danajevih hčera.
-
δανεισμός, ὁ (δανείζω) zajem, posojilo, jemanje prevelikih obresti, oderuštvo.
-
δαν(ε)ιστής, οῦ, ὁ (δανείζω) upnik, oderuh; τὸ περὶ δανειστάς obveznosti do upnikov.
-
Δάρδανος, ἡ mesto ob Helespontu; preb. Δαρδανεύς, έως, ὁ.
-
Δάρδᾰνος, ὁ sin Zevsa in Elektre, ustanovitelj Dardanije (Δαρδανίη, ἡ mesto v Mali Aziji), praded Trojancev; adi. Δαρδάνιος 3. – οἱ Δαρδανίωνες = οἱ Δαρδάνιοι; Δαρδανίδης, ὁ Dardanov sin oz. potomec: Prijam ali Ilos.
-
Δάρδᾱς, ατος, ὁ reka v Siriji.
-
δᾱρεικός, ὁ perz. zlat (cekin), vreden okrog 20 K.
-
Δαρεῖος, ὁ perzijski kralj Darej a) Histaspesov sin (512-485); b) Darej II. Ohos (424-405).
-
δασμός, ὁ (δατέομαι) 1. delitev, razdelitev, razdaja. 2. oddaja, davek, dan, ἀποδιδόναι, ἀποφέρειν, ἀποπέμπειν plačevati; pren. τίνω δασμόν dajem, nudim korist.
-
Δᾶτις, ιδος, ὁ poveljnik Perzijanov pri Maratonu.
-
δέ [Et. sor. lat. de, slov. do, nem. zu, gršk. še δή, ὅ-δε, -δε] členica, ki stoji navadno na drugem, pogosto tudi na tretjem mestu 1. a) pomenja nasprotje: pa, ali, toda; μὲν … δέ sicer (pač) … toda (ampak), z ene strani … z druge, deloma … deloma; οἱ μὲν … οἱ δέ eni … drugi; dostikrat se μέν ne prestavlja; b) ampak; c) v vprašanjih za τί, τίς, τίπτε (in) vendar. 2. izraža prehod k novemu stavku ali veže posamezne stavke in, nadalje, torej; pogosto se ne prestavlja. 3. veže vzročne stavke: kajti, namreč ἀλλ' ἐμέθεν ξύνες ὦκα, Διὸς δέ τοι ἄγγελός εἰμι. 4. v poreku, zlasti za pogojnim, časovnim in primerjalnim prorekom: tako, vendar, potem, marveč. 5. za parentezami in daljšimi medstavki, ako se začetek stavka ponavlja: torej, kakor rečeno, Prot. 313. a ὃ δὲ περὶ πλείονος τοῦ σώματος ἡγεῖ, τὴν ψυχήν, … περὶ δὲ τοῦτου. 6. v zvezi z drugimi členicami: καὶ … δέ pa tudi, razen tega; οὐδέ … δέ tudi ne; δὲ καί pa tudi (celo); δέ τε, δέ – τε in tudi, pa tudi; δ' αὖ a zopet, nasproti; δέ γε nasproti; δὲ δή a, pa vendar; δ' οὖν vsekakor, εἰ δέ ako pa, razen če.
-
δείελος 2 ep. večeren, popoldanski, ἦμαρ popoldne; subst. ὁ večer.
-
Δεῖμος, ὁ ep. Strah (Arejev spremljevavec in služabnik).
-
δεῖνα, ὁ, ἡ, τό [gen. δεῖνος, dat. δεῖνι, acc. δεῖνα, pl. δεῖνες, δείνων, δεῖνας] neki, nekdo; τὸ δεῖνα ah, da; še nekaj, še to.
-
δεινό-πους, -ποδος, ὁ, ἡ poet. strašnih korakov, strašno korakajoč.
-
δειν-ώψ, ῶπος, ὁ, ἡ poet. s strašnim pogledom, strašnega pogleda (o Erinijah).