Franja

falloir*, (s'en) manjkati

il s'en faut de peu, de beaucoup malo, mnogo manjka
il s'en faut, tant s'en faut! še daleč ne! ravno nasprotno!
il n'est pas bête, tant s'en faut ni neumen, nasprotno!
peu s'en faut skoraj
peu s'en est fallu que les deux voitures ne se tamponnent malo je manjkalo, da avtomobila nista trčila
il s'en est fallu de l'épaisseur d'un cheveu za las je manjkalo

faltar manjkati, primanjkovati; izostati; potreben biti; nehati, h koncu iti; ne več živeti, mrtev biti; odpovedati (o orožju); pregrešiti se

faltar a alg. pregrešiti se zoper koga, spozabiti se nad kom; sramotno s kom ravnati
faltar a la ley pregrešiti se zoper zakon
faltar a su obligación ne izpolniti svoje dolžnosti
faltar a la palabra (promesa) ne držati svoje besede (obljube)
faltar a una reunión izostati od seje
faltar a la verdad lagati, prikrivati resnico
falta de Ljubljana desde hace 5 años že 5 let je odsoten iz Ljubljane
faltar del mundo umreti
falta saber si viene sedaj je vprašanje, če pride
Juan me faltó Ivan se je nedostojno vedel proti meni
ha faltado gravemente težko se je pregrešil
no faltaba quien dijese que... marsikdo je (celó) rekel, da ...
no faltaré en dárselo gotovo mu bom to dal
¡no faltaba más! še tega bi se manjkalo! ni govora o tem!
le faltaron fuerzas moči so mu odpovedale

famēs (famis) -is, f

1. glad, lakota: nautae coacti fame radices palmarum agrestium conligebant Ci., cibi condimentum famem esse Ci., famem perferre Ci. ali ferre Cat. ali tolerare, sustentare C. lakoto prenašati, famem explere ali deponere O., f. solvere ali depellere Ci. ali propellere H. ali pellere Tib. ali ab ore civium propulsare L., famem pascere Pr., Sen. tr. utolažiti, utešiti, famem spargere Val. Fl., fame interire N. ali mori Plin. ali absumi Fl., Amm. od lakote umreti, aut ferro aut fame interire (aliteracija!) C., insana f. Lucan., f. urget Cu. ali saevit Val. Fl. Pooseb. Fames -is, f Lakota: Fames pestifera O., Frigus illic habitat et ieiuna Fames O.

2. occ.
a) kot medic. t. t. stradanje kot način zdravljenja: primis diebus fames, deinde liberalius alimentum Cels., in principio fame utendum Cels.
b) strad(ež), stradanje, lakota, obdobje lakote: in Rhodiorum inopia et fame Ci., in fame frumentum exportare Ci., inopia primum, deinde fames esse coepit Cu., fame laborare Col., fame perire Iust., per totum famis tempus Tert.; v pl.: Tert., Cypr., Arn., Aug.

3. meton. (stradanje =) revščina, ubožnost, siromaštvo: ad famem reicere Ter.; pren.: reperiebantur non nulli, qui … , cum obruerentur copiā sententiarum atque verborum, ieiunitatem et famem se malle quam ubertatem et copiam dicerent Ci. suhoparnost in puhlost.

4. metaf. lakota = lakomnost, silno poželenje, živa želja, pohlep, nenasitnost; z objektnim gen.: auri sacra fames V., auri f. Plin., argenti sitis … famesque H., maiorum f. H. pohlep po še večjem bogastvu, f. vetitorum ciborum O., ex longa fame satiaret se auro Cu., primus omnium satietate parasti famem Cu. si postal še bolj lačen, f. honorum Fl.

Opomba: Star. nom. sg. famis: Varr., Tert., Prud., It.; famēs je prvotno e-jevsko deblo kakor plebēs, od tod star. gen. sg. famī: Ca. et Luc. ap. Non., star. abl. sg. pri pesnikih vseskozi famē: Lucr., Tib., Iuv.

familia -ae in (gen. v posebnih pravnih obrazcih) -ās f (famulus) „hiša“, in to:

I.

1. v meton. pomenu hiša (= vsi domači skupaj, svobodni in nesvobodni), družina, domači: pater familiae Ci., L., Sen. ph., T., Plin. iun. ali pater familias Ca., Ci., N., Sen. ph., T., Plin. iun., Suet. hišni oče, gospodar, mater familiae L. ali mater familias Ci., Dig. hišna mati, gospodinja, gospodarica; v pl.: patres familiae Sis. ap. Varr., L., patres familiarum Suet., Prisc. matres familiae C., matres familias Ci., Suet., Arn., matres familiarum S., filius familias Ci., Dig. (še ne samostojen, še mladoleten) hišni (domači) sin, filii familiarum S., T., Suet. filia familias Sen. ph. (še mladoletna) hišna (domača) hči, filiae familiarum Dig., iure proprio familiam dicimus plures personas, quae sunt sub unius potestate aut naturā (svobodni) aut iure (nesvobodni) subiectae Ulp. (Dig.).

2. occ. imetje, premoženje, posest, lastnina družine, hišno gospodarstvo: agnatus proximus familiam habeto Tab XII. in Dig., herciscundae familiae causam agere Ci. pri delitvi dediščine, nomine heredis arbitrum familiae herciscendae postulavit Ci. za delitev dediščine, decem dierum vix mihi familia est Ter. imam komaj za 10 dni živeža, in familia bene instituta Q., de familia, quae ex Attali hereditate erat, agere Aur.

II. rodbina, rodovina (= vsi svobodni v hiši),

1. rodbina ali družina kot pododdelek rimskega rodu (gens): Vell., Q., Suet., Iust., Fl. idr. nobilissima in familia natus Ci., illi familiae Marcellorum maxima voluntate diem festum tribuebant Ci. (Marceli so bili veja Klavdijevega rodu), Deiotarus vestram familiam abiectam et obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci., Murena primus in familiam veterem consulatum adtulit Ci., f. consularis Ci. iz katere so nekateri bili konzuli, f. antiquissima C., (Cn. Cornelius) Sulla gentis patriciae nobilis fuit (Kot Kornelijec), familiā (sc. Sulova) prope iam extinctā S., Fabii, omnes unius gentis, ibant unius familiae viribus L.

2. sinekdoha: (= gens) rod, pleme: Suet., Macr. idr. o familiae Calpurniae dedecus! Ci. M. Bruti rogatu Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N., reges ex duabus familiis (Agidove in Evripontove) N., Aemiliorum et Fabiorum familiae N. familiam unam (= gentem Claudiam) subisse civitatis onus L.

3. metaf.
a) filozofska šola, — ločina: tota Peripateticorum f. Ci., Aristoteles, Xenocrates, tota illa f. Ci. kánon, kritični seznam starih piscev, ki so ga sestavili aleksandrinski slovničarji: libros, qui falso viderentur inscripti, tamquam subditos summovere familia O.

III. služinčad (= vsi nesvobodni v hiši),

1. posli, sužnji: Pl., Ca., Varr., Col., Q., Iust., Fl. idr. neque enim dubium est, quin … familiam intellegamus, quae constet ex servis pluribus, quin unus homo familia non sit Ci., domino a familia sua manus adlatae sunt Ci., familiam quantam et quam variis cum artificiis habeat? Ci., multae familiae armatae Ci., usus est familiā optimā N., Aesopus domino sum solus esset familia Ph. ko je bil … sam vsa služinčad, familiā privatā incendia exstinguere Vell. z lastnimi sužnji, familiae numerus T., familiae appelatio omnes servos comprehendit Ulp. (Dig.) o sužnjih v svetiščih: Martiales Larini in Martis familia numerabantur Ci.

2. occ.
a) tlačani, podložniki: Orgetorix … omnem suam familiam, ad hominum milia decem, undique coegit C.
b) α) četa -, krdelo borilcev (gladiatorjev), gladiatorsko krdelo: comparare familiam Ci., gladiatores emptos esse Fausti simulatione ad caedem ac tumultum … ; sed posset alia familia Fausti munus praebere Ci., gladiatoriae familiae S., lanista, qui familiam summā curā exercet Sen. ph., lanistarum familiae Suet.; od tod reklo familiam ducere „četo voditi“, pren. = načelovati, na čelu biti, voditi, poveljevati: Lucius … frater eius familiam ducit Ci., illa sententia, quae familiam ducit Ci. β) družba gledaliških igralcev: sicut familiae quoque solent mutari Pl. γ) familiae tironum čete -, krdela vojaških novincev: Amm., Cod. Th.

fant moški spol (-a …) za otroka, do polnoletnosti: der Junge, v uradnem jeziku, južnonemško tudi pogovorno: der Knabe; po polnoletnosti: (unverheirateter) junger Mann; dekletov: der Freund; pri kartah: der Bube (križev Kreuzbube, srčev Herzbube …)
je še fant er ist noch ledig/noch nicht verheiratet
fejst fant ein Bombenkerl, Pfundskerl, ein patenter Kerl
množina fantje Jungs množina

far² [fa:] prislov
daleč; zelo, znatno; davno

as far as in l8th century že v osemnajstem stoletju
to carry it (ali go) too far iti prek meje, preveč si upati, pretiravati
far from it ravno nasprotno, niti malo ne
far gone v nevarnosti, v visoki stopnji
so far doslej
to go far in life visoko se povzpeti
as far as prav do; v koliko
so far so good doslej je vse v redu
in so far as v koliko
far be it from me še na misel mi ne pride
far and near povsod
far and wide daleč po svetu
far and away brez dvoma, vsekakor
few and far between redkokdaj
far into the night pozno v noč
far up visoko zgoraj

fare² [fɛ́ə] samostalnik
prevoznina, voznina; jed, hrana; potnik; ulov (ribiške barke)

bill of fare jedilni list
good (bad) fare dobra (slaba) hrana
any more fares? še kdo brez vozovnice?
excess fare doplačilo
poor fare slaba hrana

farther¹ [fá:ðə] pridevnik
oddaljenejši (primernik od far)
kasnejši

until farther notice do nadaljnjega obvestila
anything farther? še kaj?

febris -is, f (febris je prvotno i-jevsko deblo, od tod acc. febrim, abl. febrī; pozneje po analogiji febrem, febre, a vedno še gen. pl. febrium) mrzlica, vročica: appellamus a fervore febrim Varr., febri iactantur homines aegri Ci. mrzlica jih trese, in febrim (in febres Cels.) incidere Ci., febrim habere Ci., ad urbem cum febri venit Ci., f. fervida Lucr., acuta, lenta, magna Cels., febribus uror anhelis O. ležim težko sopihajoč v hudi vročici, mederi febribus Plin., febrem facere Mart., ebre affici Suet., febri perustus Plin. iun., febre aestuare Hier. vročina ga kuha; pren.: scio hoc, febrim tibi esse, quia … Pl. da te popada mrzlica. Ker je bila mrzlica v Rimu zelo običajna bolezen, so jo častili kot boginjo (Febris Mrzlica), posebno na Palatinu: Ci., Val. Max.

fehlen manjkati, (er fehlt manjka, ga ni), primanjkovati; ne pojavljati se; fehlen an manjkati, primanjkovati (es fehlt an X manjka X-a) ; (sündigen) pregrešiti se, (nicht treffen) zgrešiti, zmotiti se; es hat nicht viel gefehlt ni dosti manjkalo; an mir soll es nicht fehlen jaz bom storil vse, kar morem; weit gefehlt! kje neki!; das fehlt gerade noch! samo še tega se je manjkalo!; das hat uns gerade noch gefehlt! samo še tega je bilo treba!

fendre* [fɑ̃dr] (raz)klati, (raz)cepiti, razparati, razrezati; napraviti razpoke

fendre du bois avec la hache cepiti drva s sekiro
la sécheresse a fendu le sol zaradi suše je razpokala zemlja
fendre la foule brutalno si utreti pot, se preriniti skozi množico
cela me fend le cœur to mi trga srce
fendre l'air, l'onde rezati zrak, valove
il gèle à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
fendre l'oreille à quelqu'un komu kariero uničiti, proti njegovi volji ga upokojiti
fendre la tête à quelqu'un koga (s hrupom, z vprašanji, z očitki) čisto norega napraviti
fendre un cheveu en quatre (figuré) dlako cepiti
se fendre pokati, póčiti, razklati se, razcepiti se
(familier) se fendre d'un litre de vin dati za liter vina
il s'est fendu d'une seconde tournée plačal je še drugo rundo pijače
se fendre la pêche, la pomme, la gueule smejati se na ves glas

fer [fɛr] masculin železo; jeklo, klina; meč, bodalo; médecine porodniške klešče; pluriel okovi, verige, spone, vezi; figuré jarem, hlapčevstvo, ujetništvo

de fer železen, jekleno siv; figuré neuničljiv; trd, strog
ni à fer ni à clou majav
âge masculin de fer železna doba
bande féminin de fer železen obroč
copeaux masculin pluriel de fer železni ostružki
discipline féminin de fer železna disciplina
extraction féminin du fer pridobivanje železa
fil masculin, tôle féminin de fer železna žica, pločevina
homme masculin de fer trd, nepopustljiv človek
industrie féminin de fer železna industrija
minerai masculin de fer železna ruda
paille féminin de fer skupek železnih ostružkov za čiščenje parketov
sceptre masculin de fer železno žezlo, figuré železna roka, trdo vladanje
une main de fer dans un gant de velours železna roka v žametovi rokavici, figuré ostra oblast pod mehko zunanjostjo
tête féminin de fer trmasta glava
fer en barres železo v palicah
fer doux, battu, laminé, profilé mehko, kovano, valjano, profilirano železo
fer forgé, forgeable, malléable kovno železo
fer feuillard, à équerre tračno, kotno železo
fer coulé, de fonte lito železo
fer à cheval podkev
table féminin en fer à cheval miza v obliki podkve
fer à friser škarje za kodranje
fers pluriel à grimper plezalne dereze
fer de lance železo na koncu sulice, figuré elitne čete (v boju)
fer à repasser likalnik
fer à souder spajkalnik
avoir une santé de fer biti vedno zdrav
avoir une poigne de fer (figuré) imeti železno roko, biti nepopustljiv do podrejenih
battre le fer kovati železo; mečevati se
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) treba je kovati železo, dokler je vroče
croiser le fer avec quelqu'un mečevati se s kom, polemizirati s kom
donner un coup de fer po-, z-likati (à quelque chose kaj)
employer le fer et le feu (figuré) vse sile napeti
être de fer (figuré) biti zelo odporen, neupogljiv
faire feu des quatre fers na vse kriplje si prizadevati (da bi nekaj dosegli)
gémir dans les fers (figuré) ječati v sužnosti
porter le fer rouge dans la plaie (figuré) podvzeti trde, ostre mere, uporabiti energična sredstva
mettre quelqu'un aux fers koga v okove dati
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet, pasti na zadnjico od začudenja
il userait du fer on bi še železno obleko hitro uničil

ferner dalje, nadalje; Komparativ: daljni; ferner liefen tekmovali so še; figurativ unter ferner liefen pod razno

ferveō -ēre, fervuī (pozneje ferbuī, -b- = spirant), predklas. in pesn. fervō -ere, fervī (prim. gr. φύρω mešam, φρέαρ [iz *φρηƑαρ] vodnjak, lat. fermentum, fretum, fer(c)tum, frīgere)

I.

1. vreti, kipeti, kuhati se: Col., Mel., Plin., fervit aqua et fervet; fervit nunc, fervet ad annum Luc. ap. Q., aqua, ius fervens Ci., posito medicamen aëno fervet O., aula … intolerandum fervit Gell. jed je še do neužitnosti vroča.

2. žareti, goreti: incipit fervere terra Pr., humus fervet de corpore, fervent solis vapore bracchia caneri O., iam fervere litora flammis V. se je svetilo.

3. metaf. (od strasti) žareti, plamteti, vnet biti: qui usque fervet … avaritiā Ci., fervet avaritiā pectus H., hostem fervere caede novā (od nove krvoločnosti) V., fervent multo linguaque corque mero O., leti fervet amore Sil.; z notranjim obj. (acc. n. pron.): hoc nunc fervit animus Afr. fr. za to gori, za to je vnet(o); z in z acc.: in Christianos ferbuit persecutio Aug. je besnelo -, je bilo besno naperjeno zoper … ; z inf. = vnet biti od želje, živo želeti: sceptrum capessere fervet, stagna secare fervet Cl.; poseb. irā, iracundiā, ab irā, bile f. od jeze razvnet biti, (raz)srditi se, razsrjen biti, vzkipeti: amens irā fervere Afr. fr., cor irā fervit caecum, cum fervat pectus iracundiā Acc. fr., animus tumidā fervebat ab irā O., ubi commotā fervet plebecula bile Pers.; tako tudi brez abl.: cum fervit maxime, tam placidum quasi ovem reddo Ter., fervet (fera) Lucan.; occ. z gorečo vnemo se oblačiti (opravljati): fervet opus V., pugna fervet Iuv., fervebat obsidio Fl. —

II.

1. valoviti, peniti se, besneti, šumeti, bobneti, bučati: Iust., turbo ingenti sonitu mare fervere cogens Lucr., fervet … aequor V., fervent aequora Val. Fl., omnia … vento nimbisque videbis fervere V., (amnis) spumens et fervens … ibat O., pontus fervet, fervent aestibus undae O.; pren.: velut amnis … fervet … Pindarus H. buči.

2. metaf.
a) valovito se gibati, valovati: fervere cum videas classem V. fervent examina putri de bove V. prirojijo, vrvijo od.
b) occ. (o krajih) gomezeti, gomazeti, mrgoleti česa, obilovati s čim: litora fervere late, opere semita fervet V., instructo Marte (brodovja) videres fervere Leucaten V., fervere cuncta virorum coetu Val. Fl.; z gen.: domus haec fervit flagiti Pomp. ap. Non. —

III. trans. razvne(ma)ti: quam melius thalamo dulcis petulantia fervet. M. poet. — Od tod adj. pt. pr. fervēns -entis,

1. kipeč, vrel, vroč, žareč, razžarjen, razbeljen: ius (juha) Ci., aqua Ci., Lucr., Plin., Prud., aquae O., aqua ferventissima Col., f. oleum Plin., sanguis Sil.; pesn.: f. vulnus O. ki iz nje lije vroča kri; o netekočinah: glandes C., aurae O., rota O., rotae Sil., arenae Cu., Aethiopiam ferventissimam esse indicat hominum color adustus Sen. ph., f. aurum Mart. bleščeče, ferventia caedibus (od krvi) arva Sil., f. corpus Amm.; pren.: f. ira O. ihta; subst. n. pl. ferventia -ium (naspr. frigida): Ap.

2. metaf. vročekrven, vzkipljiv, ognjevit, besen: fortis animus fervenior est Ci., ferventes latrones Plancus in Ci. ep. besni, Cassi rapido ferventius amni ingenium H., natura fervens, irā et dolore ferventior Amm. — Adv. ferventer s komp. ferventius in superl. ferventissimē, ognjevito, žarno, živo, silno: de damnatione ferventer loqui coeptum Caelius in Ci. ep. jeli so na vse pretege trditi, da mora biti obsojen, ferventissime concerpitur Caelius in Ci. ep. napadajo ga kar najpikreje, laudes tuae ferventer lucentes Aug. žareče, ferventius rogare, ferventius motu agi Aug.

fête [fɛt] féminin praznik, svetek; slovesnost, slavnost, svečanost; praznovanje; veselica; figuré veselje; god; rojstni dan

fête anniversaire jubilej
fête commémorative spominska svečanost
fête de famille družinski praznik
fête nationale narodni praznik
fête des fleurs cvetlični korzo
fête des mères materinski dan
fête des morts dan mrtvih (1. nov.)
fête des rois (religion) sv. Trije kralji (6. jan.)
fête populaire ljudsko slavje, veselica
fête mobile premičen praznik
fête de village proščenje
en fête v prazničnem razpoloženju, v praznični obleki
âme féminin en fête radostna duša
jour masculin de fête praznik
salle féminin des fêtes dvorana za slavnosti
air masculin de fête praznična, slavnostna zunanjost
ce n'est pas fête tous les jours ni vsak dan praznik
célébrer la fête de quelqu'un praznovati god kake osebe
faire fête à quelqu'un z veseljem koga sprejeti
faire la fête praznikovati, veseljačiti
se faire une fête de quelque chose veseliti se na kaj, uživati ob misli na kaj
être à la fête občutiti veliko zadovoljstvo
être de la fête udeležiti se praznovanja
donner, offrir une fête à, en l'honneur de quelqu'un prirediti slovesnost za koga
ne pas être à la fête (figuré) biti v zelo neprijetnem položaju
il n'a jamais été à pareille fête še nikoli mu ni šlo tako dobro
souhaiter sa fête à quelqu'un komu (za) god voščiti

feucht vlažen, Abend: vesel, zapit; Augen: solzen, moker; ein feuchtes Grab finden utoniti; figurativ noch feucht hinter den Ohren še zelen

ficher² ali fiche, participe passé fichu [fiše, -šü] verbe transitif, familier vreči, zagnati, zabrisati; dati; verbe intransitif delati, počenjati

ficher (ali fiche) le camp pobrisati jo, pobrati se (stran)
fichez-moi le camp! poberite se proč!
fiche par terre vreči, spustiti na tla, figuré preprečiti
cette pluie fiche par terre notre projet de promenade ta dež onemogoča naš načrt za sprehod
fiche quelqu'un dedans (populaire) koga v zapor vtakniti; za nos potegniti, prevarati koga
fiche en l'air v zrak vreči, figuré preprečiti, onemogočiti
fiche une gifle primazati zaušnico
ficher la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
fiche-moi la paix! daj mi mir!
ficher à la porte skozi vrata vreči
on l'a fichu à la porte de l'école vrgli so ga iz šole
je te fiche mon billet que ... stavim, kar hočeš, da ...
il n'a rien fichu de la journée ves dan ni nič naredil
va te faire fiche!; je t'en fiche! motiš se! kje pa! vraga!
je pensais qu'il allait finir son discours mais, va te faire fiche!, il a parlé encore dix minutes mislil je, da bo končal svoj govor, toda kaj še (kje pa)!, govoril je še deset minut
je t'en ficherai, moi, des voyages d'agrément! ti bom že dal (še nimaš dovolj?) potovanj za zabavo!
se ficher (ali: fiche) de quelque chose požvižgati se na kaj
je m'en fiche! se požvižgam na to! mar mi je to! vseeno mi je!
se ficher par terre lopniti, pasti na tla
se ficher dedans, le doigt dans l'œil pošteno se zmotiti, »urezati«

figa samostalnik
1. (plod) ▸ füge
2. Ficus carica (drevo ali grm) ▸ füge, fügefa
3. (vrsta pričeske) ▸ kontyLase na zatilju zvijte v figo, spredaj naj prosto padajo. ▸ A haját a tarkóján tűzze kontyba, elöl pedig hagyja szabadon leomlani.
Dolge lase je imela zvite in spete v figo. ▸ Hosszú haját kontyba fűzte és feltűzte.

4. (iztrebek) ▸ lócitrom, ganéObvozil je konjske fige na cesti. ▸ Kikerülte az úton fekvő lócitromokat.
S pašnika moramo dnevno odstranjevati fige, še posebej, če je koncentracija konj na površino večja od optimalne. ▸ Naponta el kell távolítanunk a lócitromot a legelőről, különösen akkor, ha a lovak létszáma magasabb az optimálisnál.

fight¹ [fait] samostalnik
boj, borba, bitka, spopad, dvoboj, mečevanje; prepir, pretep; tekma; bojevitost

pogovorno a dog fight borba v zraku
to give (ali make) a fight boriti se
to put up a good fight hrabro se boriti
running fight borba pred umikom
single fight dvoboj
to show fight pokazati pripravljenost za boj, pokazati zobe
sham fight manever, navidezna bitka
to make a fight of it pogumno se boriti
a tea fight velika čajanka
hand-to-hand fight pretep, boj na nož
there is no fight left in him je že od boja utrujen
there is fight in him yet še ni premagan
stand-up fight borba po vseh pravilih

figov list stalna zveza
(za zakrivanje osramja) ▸ fügefalevél
In, da, to je bil še en papež, ki je na nespodobne dele klasičnih kiparskih del natikal pločevinaste figove liste. ▸ Azok közé a pápák közé tartozott ő is, akik a klasszikus szobrászművek illetlen részeire bádog fügefaleveleket akasztatott.
Figov list zakriva gole dele telesa tudi na več umetniških delih. ▸ Fügefalevél takarja a csupasz testrészeket több művészi alkotáson is.
Legel je na posteljo in iz rjuhe naredil figov list. ▸ Lefeküdt az ágyra, és a lepedőből fügefalevelet csinált.
Z eno dlanjo se milijo po laseh in telesu, druga pa jim služi za figov list. ▸ Egyik tenyerükkel a hajukat és a testüket samponozzák, a másikat fügefalevélként tartják maguk előtt.