Franja

toreutēs -ae, m (gr. τορευτής) torévt = umetnik v izdelovanju (bas)reliefov, graver, cizeler, starejše ploskorezbar (čisto lat. caelator): Plin.

toreuticē -ēs, f (gr. τορευτική sc. τέχνη) torévtika = (bas)reliefna umetnost, graverstvo, graviranje, cizelerstvo, cizeliranje, starejše ploskorezbarstvo (čisto lat. caelatura): Antigono qui de toreutice scripsit Plin., Menaechmo qui de toreutice scripsit Plin., primusque artem toreuticen aperuisse atque demonstrasse merito iudicatur Plin., hic consummasse hanc scientiam iudicatur et toreuticen sic erudisse, ut Phidias aperuisse Plin., non constat sibi in hac parte Graecorum diligentia multas post olympiadas celebrando pictores quam statuarios ac toreutas Plin., ideo neque in hac neque in toreutice ullius, qui servierit, opera celebrantur Plin.

torreō -ēre, torruī, tōstum (iz *torseō, *torstum; indoev. kor. *ters- suh biti, koprneti; prim. skr. tarṣaḥ žeja, τρασιά, ταρσιά suša, tr̥ṣṭáḥ suh, posušen, tr̥ṣyati žejen je, trpi žejo, hlepi, tr̥ṣúḥ koprneč, pohlepen, gr. τερσαίνω in τέρσω sušim, τέρσομαι sušim se, postajam suh, lat. torris, ex-torris, terra, got. gaþaírsan = stvnem. derren = nem. dorren sušiti (se), got. þaúrstei = stvnem. durst = nem. Durst, got. þaúrsus = stvnem. durri = nem. dürr)

1. sušiti, pêči, cvreti, pražiti, žgati, smoditi, starejše paliti: furnis torrebant farra coloni O., sole torrentur aristae V., fruges torrere flammis (ob ognju, na ognju) V., castaneas torrere Plin., uvam in tegulis Plin., hordeum tostum Plin.

2. occ.
a) (s)peči, (o)cvreti (meso, kruh): tosta caro O. pečenka, O., tosta liba O. pečeni kolači, polenta tosta O., in veribus torrebimus exta V., artūs subiecto igni O., succensis ignibus torreri Ci., torreto me pro pane Pl.
b) žgati, ožgati (ožigati), sežgati (sežigati), (o)smoditi, pêči, pripêči (pripékati), starejše (o)paliti: cum undique flammā torrerentur C., sol torrebat corpora Gallorum L., solis ardore torreri Ci., violento sole torreri (o Afriki) Iust., torrentia agros sidera H., illa velim rapidā Vulcanus carmina flammā torreat Tib., tosti alti stant parietes Enn. fr., tosti (ožgani, osmojeni) crines O.
c) metaf. α) (v ljubezni) vžgati (vžigati), vne(ma)ti, razvne(ma)ti, razplameníti (razplamenévati), razplamte(va)ti: torret amor pectora O. ogenj ljubezni razvnema, correptus saevo Veneris torrebar aeno Pr., me torret face mutuā Calais H., si torrere iecur quaeris idoneum H., coniugis amore torreri M. goreti v ljubezni do soproge. β) (o žeji, vročici, mrazu) pêči, žgati: canis arenti torreat arva siti Tib., torrentur febribus artūs O., frigore torret Varr. ap. Non. — Od tod adj. pt. pr. torrēns -entis

1. žgoč, žareč, vroč, razžarjen, segret, ogret, razpaljen, razgret, razbeljen: Sirius, flamma V., plaga Lucan., Sirius torrentior Cl., miles meridiano sole torrens L., pice torrentes ripae V.

2. occ. včasih suh; le kot subst. torrēns -entis, abl. -te in -tī, gen. pl. -ium, pesn. -um, m (sc. rivus) divja, deroča voda (reka, potok), hudournik, hudournica, starejše súšec, liják, bujíca: rapidus montano flumine torrens V., rapidus, hibernus Sen. ph., ripa torrentis L., cum fertur quasi torrens oratio Ci., velut monti praecipiti devolutus torrens rapitur (sc. fretum) L., torrens imbribus conceptus Col. hudournik, roja, Romanus torrens Lucan. potok rimske krvi, torrens meri Iuv. vinski potok = potok seča (od popitega vina); preg.: ille numquam direxit bracchia contra torrentem Iuv.; metaf.: torrens armorum, umbrarum Sil.; pren.: inanis verborum torrens Q. prazno besedičenje, puhlo mnogobesedje; tako tudi: quo torrente, quo impetu saeculum nostrum defendit! T. (Dial.); maiorum mores non paulatim, sed torrentis modo praecipitati Sen. ph., ceteraque omnia quodam quasi aestu et torrente fortunae Fl.

3. metaf. hitro tekoč, deroč, hudouren, hudourniški, divji, silovit: Val. Fl., Iust., Veg. idr., amnis Cu., aqua V., Sen. ph., unda, flumina V., fluvii Verr., impetus (sc. aquae) Sen. ph. naliv, naval, (sc. Padus) … agris quam navigiis torrentior Plin., (sc. Asopos) torrentissimus Stat., sanguis torrens Lucan. potok krvi, kri, ki teče v potokih, fato torrente Lucan.; komp. adv.: torrentius amne hiberno Pl.

trăpezīta -ae, m (tuj. τραπεζίτης) menjalec (denarja), bankir (čisto lat. mensarius): Pl.

tremō -ere -uī (indoev. baza *t(e)rem- [prim. kor. *teres- v terreo in *trep- v trepidus] tresti se, utripati; prim. skr. taraláḥ tresoč se, trzajoč, nemiren, gr. τρέμω = lit. trimù, trìmti tresem se, gr. τρόμος tresenje, τρομερός plah, plašen, sl. tresti [se], got. þramstei kobilica, lat. tremor, tremulus, prim. tudi terreo)

1. intr. (s)tresti se, (vz)trepetati, zatrepetati, (za)drgetati, vzdrgeta(va)ti (vz)drhteti, zadrhteti, utripniti (utripati): Pl., Ter., Enn., Lucr., Sen. tr., Val. Fl., Hier. idr., tremunt manus O., tremunt genua Sen. ph., tremit hasta V., pars in frusta secant veribusque trementia figunt V., numquam Roma tremuit (od potresa) Plin., cum ipsum solum suffosionibus et cuniculis tremeret Sen. ph., vicina quoque tremuerunt Sen. ph., trementia labra Ci., Sen. ph., trementia membra Sen. rh., trementes oculi Iuv., Amm., et corde et genibus tremit H., Hector toto pectore tremens Ci., tremere animo Ci. ep.; z gr. acc.: tremit artūs V., Lucr. po (vseh) udih, tremis ossa pavore H.; z loc.: tremens animi Tert.

2. trans. (s)tresti se, (vz)trepetati, zatrepetati (pred čim, zaradi, od česa), zelo se (z)bati česa, zelo se ustrašiti (prestrašiti) česa: secures dictatoris tremere et horrere L. od groze se tresti, te Stygii tremuere lacūs V., iratos regum apices H., offensam Iunonem O., hostem, varios casus Sen. tr., iussa virûm Sil., gladios Lact. — Od tod adj. gerundiv tremendus 3 „tisti, pred katerim je treba (vz)trepetati“ = strašen, strahoten, grozen, grozoten, strašljiv, grozljiv: Plin., Stat., Val. Fl. idr., oculi, sceptra O., rex (= Pluto) V., monita Carmentis V., Chimaera, cuspis, tumultus, Alpes H.

trepidus 3 (iz *trepo-dos, indoev. baza *trep- capljati, cep(e)tati, taptati, stopati; prim. skr. tr̥práḥ, tr̥pálaḥ nagel, vihrav, nestanoviten, gr. τραπέω drozgam (mečkam, meljem) grozdje, lat. tremō, sl. trepetati, trepati)

1. nemiren, zbegan, vznemirjen, vzburjen, razburjen, zmeden, bloden, plašen, boječ se, plah, tudi nagel, hiter, vihrav, neurejen, divji ipd.: o stvareh: Lucr., Sen. tr. idr., ferrum in trepidā (razburkan, valovit, valoveč, kipeč) submersum sibilat undā O.; enalaga: unda trepidi aheni V. voda v kipečem kotlu, fuga L. brez reda, neurejen, divji, certamen H., cursus V., pes, os, vultus O., oculi Sen. ph.; o živih bitjih: civitas L., curia maesta ac trepida L. zbegana, ki si ne zna pomagati, Dido V., apes V.; z abl. causae: omnes motu trepidi S., formidine trepidus V.; pesn. z obj. v gen. (zaradi česa): Sil., Stat. idr., trepidus admirationis T., rerum suarum L., illae intus trepidae rerum per cerea castra discurrunt V. boječ se za svoje … , religionis Ap., trepide concursans Ph., trepide castra relinquere L., trepide anxieque certare Suet.

2. enalaga vznemirljiv, poln vznemirjenja, vznemirjajoč, nemiren, begajoč, nevaren, nevšečen, neugoden: litterae Cu., nuntius Iust. nesrečno poročilo, poročilo o nesreči, senatus in trepidis rebus dictatorem dici iubet L. v burnih (nemirnih) časih, Tullus in trepidā re XII vovit Salios L., res trepidae S. povsod (ena sama) zmeda, metus O., vita T. v nevarnosti se nahajajoče, ogroženo.

tribas -adis, f (tuj. τριβάς) tribáda = lezbijka, ženska, ki nečistuje z žensko (čisto lat. frictrix): Cael., IDEM rogavit alter, tribadas et molles mares quae ratio procreasset? Ph., cum diceret controversiam de illo, qui tribadas deprehendit et occidit Sen. rh., pedicat pueros tribas Philaenis Mart., ipsarum tribadum tribas, Philaeni, recte, quam futuis, vocas amicam Mart.

trietēris -idis, acc. -ida, f (tuj. τριετηρίς)

1. tri leta, obdobje (doba) treh let, triletje (troletje) (čisto lat. triennium): Mart., Stat., Aus.

2. trietêrida = triletnica, vsako tretje leto (= vsaki dve leti) obhajano slavje, npr.
a) Bakhov praznik: Dionysius, a quo Trieterides constitutae putantur Ci.
b) nemejske igre: Stat.

trimetrus in trimetros 3 (tuj. τρίμετρος) tri metr(um)e obsegajoč (= v daktilskem metru(mu) obsegajoč tri, v drugih šest stopic), trimetrumski (trometrumski), trimetrski (trometrski): versus Q., metrum, pes, tempora Isid.; subst. trimetrus ali trimetros in (v lat. obl.) trimeter -trī, m trímeter: Q., trimetri iambei H. jambski senarji. Poznolat. soobl. trimetrius 3: Aus., Sid.

trobenta samostalnik
1. (glasbilo) ▸ trombitaMoje besede je preglasil zvok trobente. ▸ Szavaimat túlharsogta a trombita hangja.Vsi člani družine znajo igrati trobento, rog in pozavno. ▸ A család minden tagja tud trombitán, kürtön és harsonán játszani.
Sopomenke: trobilo
Povezane iztočnice: navijaška trobenta, pikolo trobenta, baročna trobenta, jazz trobenta, gasilska trobenta, vojaška trobenta, žepna trobenta

2. (glasbenik) ▸ trombita, trombitásNa koncertu bo nastopil tudi trio trobent. ▸ A hangversenyen egy trombitatrió is fellép.
Uprizorili smo pravo kraljevsko dobrodošlico: pred njima so hodile trobente in fanfare ter zastavonoše z angleško, italijansko in venezuelsko zastavo. ▸ Igazi királyi fogadtatásban részesítettük őket: trombiták és fanfárok haladtak előttük, valamint zászlóvivők angol, olasz és venezuelai zászlókkal a kezükben.

3. (igranje trobente) ▸ trombita-, trombitaŠtudij trobente je končal na glasbeni akademiji v Ljubljani. ▸ Trombitatanulmányait a ljubljanai Zeneakadémián végezte.Ko sem bil star dvanajst let, sem se začel učiti trobento, to pa zato, ker izhajam iz glasbene družine. ▸ Tizenkét éves koromban elkezdtem trombitálni tanulni, mégpedig azért, mert zenész családból származom.
4. (goba) ▸ trombitagomba
Če ste nabrali lisičke ali trobente, jih lahko nanizate na vrvico in obesite, da se sušijo na zraku. ▸ Ha rókagombát vagy trombitagombát szedett, akkor zsinórra felfűzve kiakaszthatja őket a levegőre, hogy száradjanak.
Trobent sicer nisva našla, sva pa vsak nabrala lepo porcijo gob. ▸ Trombitagombát ugyan nem találtunk, de mindketten szedtünk egy-egy szép adag rókagombát.
Povezane iztočnice: črna trobenta, mrtvaška trobenta, žolta trobenta

5. (izpušni sistem) ▸ kipufogódobBistvena vizualna razlika je pri zadku, saj opazovalec ne uzre dveh ločenih trobent, ampak značilen dizlov izpušni sistem. ▸ A fő vizuális különbség a hátsó részen látható, ahol a megfigyelő nem két különálló kipufogódobot, hanem egy jellegzetes dízel kipufogórendszert lát.

6. (o zvoku ali obliki trobente) ▸ trombitaSestrična je slike spravila na podstrešju, kjer jih je uničila voda, nekatere pa je dala otrokom, da so si iz njih naredili papirnate trobente. ▸ Az unokahúga a képeket a padláson tárolta, ahol tönkretette őket a víz, néhányat közülük pedig a gyerekeknek adott, akik papírtrombitákat készítettek belőlük.
Ustnice so se mu zaoblile v gumijasto trobento in iz nje se je ulil zveneč tok besed. ▸ Ajkai gumitrombitává kerekedtek és zengő szóáradat tört ki belőlük.

7. (o propagandi) ▸ harsona, szócső, szólamEn sam primer pomnimo, ko je v političnih debatah povzdignil glas, pa je bil še vedno tišji kot znamenite parlamentarne trobente. ▸ Egyetlen olyan példára emlékszünk, amikor egy politikai vitában felemelte a hangját, és még akkor is halkabb volt, mint a híres parlamenti megmondóemberek.
Ko politične trobente molčijo, naj govore dejanja. ▸ Amikor a politikai harsonák hallgatnak, akkor beszéljenek a tettek.
Sopomenke: trobilo

trua -ae, f (indoev. kor. *tu̯er-, *tur-, *tu̯r̥-, *tru- sukati, (s)tepati, mesti, mešati; prim. gr. τορύνη mešalnica, τορύνω mešati, τύρβη gneča, lat. turba, turma, got. þvara žvrklja, mešalnik, stvnem. dwiril mesti = nem. Quirl, stvnem. dwëran vrteti, mesti)

1. lijak, žleb, jarek, cev: trua[e] qu[a] e culina in lavatrinam aquam fundunt; trua, quod travolat ea aqua Varr.

2. mešalnica, kuhalnica, zajemalka: Fest., P. F. idr., mulier ubi conspexit tam mirifice tutulatam truam Pomp. ap. Non., cocus magnum ahenum, quando feruit, paula confutat trua Tit. ap. Non.

tuccētum (tūcētum) -ī, n (gal. beseda; prim. lit. táukas mast, stvnem. dioh stegno, lat. tumeō) povito (zavito) meso, verjetno (svinjska ali goveja) klobasa, običajna jed v Cisalpinski Galiji: Ap. Arn., esto age; sed grandes patinae tuccetaque crassa adnuere his superos vetuere Iovemque morantur Pers.

tullius² -iī, m (morda sor. z gr. τύλη žmula, svitek, žulj (prim. lat. tumeō in nem. schwellen) ali izpos. iz etr. (prim. etr. tul močan naliv)) v loku ali curku brizgajoča tekočina, vodomet, fontana: Isid., P. F. idr., animam misso sanguine tepido tullii efflantes volant Enn. fr., Tiburtes tullii Plin.

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

tundō -ere, tutudī, tūsum in tūnsum (indoev. *steud- butati, tolči, razširjeno iz indoev. baze *(s)teu̯- tolči, suvati, biti, udarjati [prim. stuprum]; prim. skr. tundatē, tudáti buta, tolče, bode, tustaḥ, tūstam prah, delec, gr. Τυδεύς, Τυνδάρεως, lat. tudēs, tuditāre, tudicula, got. stautan = stvnem. stōzan = nem. stoßen, nem. stutzen z rogovi bosti, naenkrat obstati)

1. suniti (suvati), butniti (butati), udariti (udarjati), dregniti (dregati, drezati), (po)tolči, udrihniti (udrihati) po kom, čem, tolči s kladivom = kovati, biti, (pre)tepsti: Pl., Cat., Stat., Ap., Cl., Lact., Don. idr., pectora manu O., tunsae pectora (gr. acc.) palmis V., tundere pectus palo Lucr., corpus crebro ictu Lucr., converso bacillo oculos misero tundere vehementissime coepit Ci., iacenti latera tundere Ci., rostro iecur V. sekati, lapidem digito Lucr., tympana O., pede terram H. z nogo butati ob tla; abs.: ferrum non aptum tundendo Plin.; pesn.: gens tunditur Euro V. vzhodnik piha (buha) v rod, saxum tunditur fluctibus V. valovi se zaganjajo v skalo, valovi bičajo skalo, saxa Neptunus tundit salo H. obliva z morjem; preg.: eandem incudem tundere Ci. udarjati na isto nakovalo (naklo) = vedno goniti (početi, delati) eno in isto.

2. occ.
a) (s)tolči, (z)meti, (z)mleti, (raz)phati, (z)drobiti, (z)mečkati, (po)teptati, steptati, (po)mlatiti, zmlatiti: aes Plin., aliquid in farinam Plin., linum frangere tundereque Plin., tunsae fruges V. omlateni, tunsum allium Col., tusa herba, tusum marmor Plin., tunsa testa Vitr.
b) tolči s kladivom = s kovanjem upodobiti (upodabljati), (s)kovati: funditur, sculpitur, tunditur Iuppiter Aug.

3. metaf. z besedami koga nadlegovati, glušiti, drnjezgati: aures Pl., assiduis vocibus tunditur V.; absol.: tundendo effecit senex Ter. z mnogim pripovedovanjem in opominjanjem.

turba¹ -ae, f (indoev. kor. *tu̯er- (za)sukati, stepsti (stepati), zmesti; prim. gr. jon. σύρβη, at. τύρβη hrup, zmešnjava, adv. τύρβα, σύρβα zmedeno, lat. turbō -inis, turbēlae, turbāre, turbātiō, turbula, turma, trua)

1. hrupen nered, nemir, hrup, hrušč, trušč, ropot, ropotanje, vrišč, „šunder“, zmeda, zmešnjava: Pl. idr., inter officium turbamque sacri O., festaque confusā resonabat regia turbā O., turba belli Ci., turba atque seditiones S., seditiones turbaeque populares Q., in turbas et discordias pessimo cuique plurima vis T., ecce autem nova turba atque rixa Ci., turbam facere Ter. ali turbas efficere Ci. delati zmešnjavo, vnesti (vnašati) nered (zmešnjavo), turbas Ter. ali turbam dare Caecil. fr. presesti (presedati) (kdo komu); pren.: turba iaculorum, rotarum O., ignis turbā voracior ipsā O. zaradi svoje nemirnosti požrešnejši; metaf. vihar, naval = razburjenost, vrenje, vzkip, vzkipenje jeze ali strasti, čustev: opperiar, ut sciam, num quidnam haec turba tristitiae adferat Ter., tum illae turbae fient Ter.; pl. turbae rovarstvo, rovarjenje, spletke, spletkarjenje, zvijačenje, spletkarstvo, kovarstvo, mahinacije, intrige: tuae mihi turbae non placent Pl.

2. meton. gneča, zmeda, zmešnjava, vrvež, vrvenje, mrgolenje, gomazenje, drènj, drenjanje, metež, direndaj, izgred, tumúlt, starejše vreva: turba est nunc apud aram Pl., aliquem videre in turbā Ci., ex hac turbā et colluvione (sc. hominum) discedam Ci., hominem turbā extrahere H., quantā in turbā quantāque in confusione rerum omnium viveremus Ci., omnis turba ruit O. sklop ljudi, fugientium multitudo ac turba C., turbam submovet lictor L.

3. occ. veliko število, množica (množice), truma, tolpa, jata, roj, kopa, kopica, kup, čreda, krdelo, drhal, trop, skupina, četa, ljudstvo, ljudje itd.:
a) o ljudeh: turba credula O., atria turba tenet O., matrum, sororum O., patronorum Ci., meliora in mediam turbam atque in gregem coniciantur Ci., turba Latonae O. otroci, ducum V. spremstvo, turba mea L. moji ljudje, svojci; iron.: terrarum nos duo turba (vesoljno ljudstvo) sumus O.; pogosto z zaničlj. stranskim pomenom (= vulgus drhal, plebs): si in turbam exisset N., forensem turbam in quattuor tribus coniecit L., admiratio vulgi atque turbae C., turba navalis mixta ex omni genere hominum L. moštvo, mešano iz … , velut unus turbae militaris L.
b) o bogovih, živalih, neživih bitjih: turba deorum Ci., turba piscium, volucrum O., mihi et turbae meae Ph. mojim mladičem, turba canum, volucrum, arborum O., turba prunorum, vulnerum Plin., negotiorum Sen. ph., inanium verborum Q. prazno mnogobesedje, puhla gostobesednost, querelarum Iust.

turpis -e, adv. turpiter (menda sor. z lat. trepit = vertit; prim. skr. trápate sramuje se = obrača se proč; po tej razlagi bi bil turpis (iz *tr̥pi̯o-: *tr̥pi-s) pt. necessitatis = „tisti, od katerega (od česar) se mora človek obračati“)

1. grd, nakázen, skažèn (skážen, izkažèn, izkážen), (i)znakážen ((i)znakažèn), popačen, ostuden, gnusen, odvraten, ogaben (naspr. pulcher, formosus): Acc. fr., Afr. fr., Enn., Mart. idr., turpes morbo viri H., turpia membra fimo V., muscus, asellus O., vestitus Ter., ornatus, femina Pl., colores foedā specie Lucr., aspectus deformis atque turpis Ci., turpiter atrum desinit in piscem mulier formosa H.; occ. grdo zveneč, neblagoglasen, kakofóničen: si „abfugit“ turpe visum est Ci.; meton. kazeč, iznakažajoč, starejše kazilen, pačilen: podagra, scabies V., macies H.

2. metaf. sramoten, nečasten, nehvalevreden, neblag, grd, odvraten, ostuden, gnusen, žaljiv, nenraven, nemoralen, izprijen, sprijen, pokvarjen ipd. (naspr. pulcher, honestus): Q., Corn., Aur., Fl. idr., fama Acc. fr., T., mores Pl., verbum Ter., causa C., vita Ci., homo turpissimus Ci., aut fuga turpis aut gloriosa mors Ci., bellum tam turpe Ci., formido V., repulsa, senecta H., honesta et turpia virtutis ac malitiae societas efficit Sen. ph., luxus Iuv., foedus, metus Val. Max., dictu turpe Ci., turpe factu Ci., quid turpius? Ci., turpiter fugere C., turpiter facere Ci., turpius eicitur, quam non admittitur hospes O., Cato illā (sc. morte) honestissime usus est, turpissime Brutus Sen. ph.; acc. sg. n. = adv. turpiter: Cl., turpe incedere Cat., turpe gemens Stat.; occ. nenraven, nemoralen: amor, adulescentia Ci., amabat turpissime Ci., nihil esse obscaenum, nihil turpe dictu Ci. ep.; subst. turpe -is, n sramotno (nekaj sramotnega), nravno slabo (nekaj nravno slabega), nenravno (nekaj nenravnega), nemoralno (nekaj nemoralnega), sramota, nemorala, izprijenost, sprijenost, pokvarjenost (naspr. honestum): Ci., habere quaestui rem publicam turpe est Ci., turpe senex miles, turpe senilis amor O.

ubī̆, adv. (loc. obl. k pron. deblu *qu̯u-, k relat. in vprašalnemu qui, quis; prim. osk. puf, pufe, lat. unde, alicubi, nesciocubi, nuncubi, sicubi, ubicumque, ubique, ubivis)

I. vprašalno (neodvisno in odvisno) kje?: ubi patera nunc est? Pl., ubi quaeram? Ci., quid tu, Rosci, ubi tunc eras? Ci., quaerebatur, ubi esset Cleomenes Ci.; elipt.: si te impediebat ista occupatio, ubi quaestores? ubi legati? ubi frumentum? ubi muli? (sc. sunt) Ci.; s partitivnim gen. gentium, terrarum, loci = kje na svetu?: ubi illum quaeram gentium? Pl., ubi terrarum esses, ne suspicabar quidem Ci., ut inanis meus quaerat, ubi sit loci Plin.; tako tudi ubinam (= ubi z enklitično vprašalno part. -nam) kje pa?, kje neki?: non video, ubinam meus constans … possit insistere Ci., ubinam gentium sumus? Ci., ubinam est is homo gentium? Pl. —

II.

1. oziralno kjer: Spartae, rapere ubi pueri et clepere discunt Ci., collis, ubi castra posita erant C.; v korelaciji z ibi: ibi futuros Helvetios, ubi eos Caesar constituisset C., ubi tu profusus es, ibi ego me pervelim sepultam Pl.; kot nadomestilo relat. pron. s praep.: neque nobis praeter te quisquam fuit, ubi (pri komer) nostrum ius obtineremus Ci., est, ubi id isto modo valeat Ci. so primeri, v katerih … , Alcmene, questūs ubi (pri kateri) ponat, Iolen habet O.; occ. ubiubi (pisano tudi ubi ubi) kjerkoli (kjer koli): ubiubi est, celari non potest Ter., facile, ubiubi essent, se conversuros aciem L.

2. metaf.
a) kadar: ubi semel quis peieraverit, ei credi postea non oportet Ci., ubi res postulabat S., ubi per socordiam vires difluxere, naturae infirmitas incusatur S.
b) (v pripovedi) ko, pri enkratnem dejanju z ind. pf.: quod ubi isti nuntiatum est, erexit se Ci., ubi de eius adventu certiores facti sunt, legatos ad eum mittunt C.; ubi okrepljen s primum brž ko, takoj ko, kakor hitro: ubi primum nostros equites conspexerunt, … nostros perturbaverunt C., ubi quis primum potuit, istum reliquit Ci.; pf. nadomeščen s pr. historicum: ubi hoc videt, init consilium Ci.; pri ponavljajočem se dejanju z ind. plpf.: ubi iura discripserat, Veneri tempus deberi arbitrabatur Ci. vsakokrat, kadar … , ubi egredientes conspexerant, impeditos adoriebantur C.

Ulixēs -is (pesn. gen. Ulixëī (k nom. Ulixe͡us: H.), skrč. Ulixĕi O. in Ulixī (V., Ap.), acc. -em, pa tudi -ēn (H., O., Pr., Val. Max.)), m (po etr. Uluxe ali sicilskem Οὐλίξης ali ajol. Ὀλύξευς tvorjena lat. obl. za Ὀδυσσεύς) Ulíks(es) (= Odisêj), Laertov sin, Itačan: Ci., V., O., Pr., Hyg., Vitr. idr., cursus duplicis per mare Ulixeī H., Octavius Mamilius Tusculanus, ab Ulixe deāque Circā oriundus L. potomec Uliksa in boginje Kirke (= sin Mamilije, hčere ustanovitelja Tuskula, Telegona, ki ga je imel Uliks s Kirko); apel.: meus Ulixes Pl. moj modri svetovalec. — Od tod adj. Ulixeus 3 Ulíksov: peregrinatio Ap., cerae Sid.