Franja

Zadetki iskanja

  • ἀδῐκέω (ἄδικος) 1. act. a) abs. krivično ravnam, grešim; b) delam (storim) krivico komu (τινά), razžalim; škodujem; (γῆν) opustošim; ἀδικεῖτε πολέμου ἄρχοντες krivično ravnate, ker začenjate vojsko. 2. pass. (s fut. ἀδικήσομαι), dela (stori, godi) se mi krivica, trpim krivico ali škodo.
  • ἀ-δῠ́νᾰτος 2 nezmožen, brez moči, slab (σώματι), ubog (χρήμασι); pass. nemogoč; τὰ ἀδύνατα nemožnost; ἀδύνατον ὄν ker je (bilo) nemogoče.
  • αἰσχῡ́νω (αἶσχος) [fut. αἰσχῠνῶ, aor. ᾔσχῡνα, med. αἰσχῠνοῦμαι, aor. pass. ᾐσχύνθην, pf. ᾔσχυμμαι] 1. act. grdim, kazim, sramotim, psujem, onečastim, oskrunim, delam nečast (sramoto). 2. med. = pass. z med. fut. sramujem se, sram me je (τινά pred kom), pridem v sramoto; αἰσχύνομαι λέγων sramujem se, ker (ko) govorim, αἰ. λέγειν sramujem se govoriti, reči (in zato ne povem).
  • ἀ-κήρᾰτος 2 1. (κήρ) nepoškodovan, (κλῆρος); nepokošen (λειμών), nedotaknjen od česa (κακῶν); brez bolečin in brez žalosti (θυμὸς ἄλγεσιν), slabo obiskovan (ἐμπόριον). 2. (κεράννυμι) nepomešan, čist, suh (χρυσός).
  • ἀ-κήριος 2 ep. 1. (κήρ) nepoškodovan, živ. 2. (κῆρ) mrtev; strašljiv, plašen.
  • ἀμβροσία, ἡ, ep. ion. -ίη, ambrozija, jed in mazilo bogov, krma njih konj, (ker so tudi te smatrali za nesmrtne).
  • ἄν2 členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.
  • ἀναπτυχή, ἡ poet. razvitje, odkritje, ἡλίου ἀναπτυχαί = ἀκτῖνες solnčni žarki (ker se solnce v svoji luči takorekoč razvije).
  • ἀν-εχέγγυος 2 ki ne jamči, ki ne upa na uspeh; διὰ τὸ τὴν γνώμην ἀνεχέγγυον γεγενῆσθαι ker so izgubili zaupanje do samega sebe = ker so obupali nad srečnim uspehom.
  • ἀντί [Et. lok. debla ant-, "čelo", lat. ante, pred, nem. ant-, ent-, n. pr. Ant-wort, ent-sprechen; gršk. še ἄντα, ἄντην] praep. z gen. 1. vpričo, pred očmi, nasproti νίκης, ἀνθ' ὧν(sc. δένδρων) ἑστηκότες za njimi stoječi. 2. pren. a) na mesto, mesto; βελτίους ἐποίησε ἀντὶ χειρόνων napravil je iz slabih dobre državljane, πολέμιος ἀντὶ φίλου κατέστην postal sem iz prijatelja sovražnik; NT ὀφθαλμὸν ἀντὶ ὀφθαλμοῦ oko za oko; λαβεῖν χάριν ἀντὶ χάριτος milost za milostjo dobivati; ἀντὶ παίδων τῶνδε ἱκετεύομεν zaradi tvojih otrok, pri tvojih otrocih, αἱρέομαι (ἀγαπάω) τι ἀντί τινος bolj cenim, stavim kaj nad kaj. Pogosto stoji z inf. in spolnikom (pri Her. tudi brez spolnika), ἀντὶ τοῦ ἀρήγειν ni pomagal, ampak. – ἀνθ' ὧν = ἀντὶ τούτων ἅ in ἀντὶ τούτων, ὅτι zato, da; zato, ker; NT ἀνθ' ὧν οὐκ ἐπίστευσας zato, ker nisi veroval; slično ἀνθ' οὗ ker; ἀντί τοῦ zakaj?; b) = ἴσος enak, mesto, kot, za; ἀντὶ κυνός kakor pes; ἀντὶ ἱκέταο, πολλῶν λαῶν itd.; ἀντὶ κασιγνήτου τέτυκται je toliko vreden kot brat; c) = ὑπέρ za NT: δὸς ἀντὶ ἐμοῦ καὶ σοῦ za mene in za tebe; d) za komp. = ἤ: στέργω ἀντὶ σοῦ πλέον bolj kakor tebe.
  • ἀξίωσις, εως, ἡ (ἀξιόω) 1. spoštovanje, čislanje, veljava, ugled, τῆς ἀξιώσεως εἵνεκεν ker ste me tako zelo počastili, da (= radi vaše želje, ki mi je v veliko čast). 2. a) mnenje λαμβάνειν; b) prošnja, zahteva. 3. pomen, veljava ὀνόματος.
  • ἄ-οινος 2 poet. 1. brez vina. 2. kdor nima vina ali ne mara za vino, kdor ne pije vina (Evmenide, ker so se jim darovale žrtve brez vina).
  • ἀπιστία, ἡ, ion. -ίη (ἄπιστος) 1. pomanjkanje vere; NT nevera, slaba vera; nezaupnost, sum(nja), dvom; ὑπὸ ἀπιστίης radi nezaupnosti = ker ni veroval, ἀπιστίαν ἔχω περί τινος dvomim. 2. nezanesljivost, nezvestoba, nestanovitnost πρός τινα. 3. neverjetnost ἐς ἀπ. ἀπῖκται to se ne more več verjeti; ἐς ἀπιστίαν καταπίπτω sem, postanem neverjeten.
  • ἄρχων, οντος, ὁ (pt. od ἄρχω) 1. vladar, predstojnik, poglavar, župan. 2. v Atenah: (prvi) arhont (navadno ἐπώνυμος, ker se je po njem imenovalo leto). 3. uradnik, gosposka. 4. namestnik v provinciji.
  • ἅτε (neutr. pl. od ὅστε) kar; ion. at. adv. 1. kakor, kot, (ravno tako) kakor bi, kot bi. 2. kot dopolnilo pri part. izraža objektiven ali resničen vzrok: ker, ker pač, ker že.
  • ἄχθομαι d. p. (ἄχθος) [fut. ἀχθέσομαι, ἀχθεσθήσομαι, aor. ἠχθέσθην] 1. sem obložen, obtovorjen, obtežen νηῦς, τινός s čim, τινί za koga. 2. a) teži me kaj, boli me kaj, žal mi je, kesam se, boli me ἕλκος; b) žalostim se, jezim se, nejevoljen sem, κῆρ v srcu, (ἐπί) τινι, (περί) τινος; αὐτῶν πολεμούντων da se vojskujejo; ἀ. ὁρῶν nerad vidim, neprijetno mi je, da vidim, ἀ. ἁμαρτάνων jezi me, da zgrešim itd.; οὐκ ἀχθόμενοι πλανώμεθα prav radi; včasih sledi tudi εἰ, ἐάν.
  • Βελλερο-φόντης, ου, ὁ Glavkov sin iz Korinta; tako se je imenoval, ker je ubil korintskega kralja, po imenu Βέλλερος.
  • γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.
  • γέ [Et. iz g'e, hrvaško zi: njoj-zi, nem. ch = mi-ch (got. mik = ἐμέ-γε); sor. lat. neg: neg-otium] dor. γά enklitična členica, poudarja predstoječo besedo in se mnogokrat ne prevaja 1. omejuje: vsaj, vendar, sicer. 2. poudarja: celo, prav, ravno. 3. zagotavlja: zares, seveda, kajpada, gotovo; posebno stoji pri odločnem pritrjevanju, lat. quidem, certe: πάνυ γε, σφόδρα γε, ἔγω γε equidem, jaz vsaj; ὅς γε ki namreč, ker pač (lat. quippe qui); ἐάν γε, εἴ γε ako sploh, καί γε in sicer.
  • γηθόσυνος 3 (γηθέω) ep. radosten, vesel τινί; κῆρ v srcu.