Franja

komóden (oseba) easy, easy-going; (življenje) easy, comfortable; (soba, hiša itd.) roomy and conve-. nient; (naslanjač itd.) comfortable, convenient

napraviti si komódenno to take one's ease
napravite si komódenno! make yourself comfortable!

komóden commode, confortable; aisé, facile; paresseux, nonchalant, indolent

komodno si napraviti s'installer confortablement, prendre ses aises
komodno živeti mener une vie facïle

komóden cómodo; confortable ; (čevlji, obleka) holgado

komodno si napraviti ponerse cómodo

komólec elbow

rabiti komólce, suvati s komólci to elbow
dregniti s komólcem koga to nudge someone
sloneti na komólcih to lean on one's elbows
s komólci se je prerinil v sobo he elbowed himself (ali jostled his way) into the room
utirati si pot skozi množico s komólci to elbow one's way through the crowd
dregljaj s komólcem nudge

komólec anatomija coude moški spol ; (dolž. mera) coudée ženski spol (44 cm)

nasloniti se na komolce s'appuyer sur les coudes
nasloniti, opreti se s komolci na kaj s'accouder à (ali sur) quelque chose
suniti koga s komolcem donner un coup de coude à quelqu'un, pousser quelqu'un du coude, coudoyer quelqu'un
utreti si pot s komolci jouer des coudes pour se frayer un chemin
komolčna mišica muscle moški spol cubital
komolčni sklep (anatomija) articulation ženski spol du coude
(sabljanje) komolčni ščitnik portège-coude moški spol

komólec codo m

sunek, udarec s komolcem codazo m
suniti, suvati s komolcem codear, dar con el codo (koga a alg)
napraviti si, utreti si pot s komolci abrirse el paso a codazos

komplicírati complicar

komplicirati si življenje fam complicarse la vida
stvar se komplicira la cosa se va complicando

kônčno adv.

1. infine:
prvi si ti, potem pride on in končno še jaz prima vieni tu, poi lui e infine io

2. (nazadnje) finalmente

3. pren. in fin dei conti

kônec² (-nca)

A) m

1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire

2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

B) kônec prep.

1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!

kônec (časovno) fin m ; término m ; final m ; (zaključek) conclusión f , terminación f ; (izid) resultado m

skrajni konec último extremo m
konec januarja a fines de enero
konec meseca a fines (ali últimos) de mes
na koncu al final
napraviti konec z acabar con; poner término a; dar fin a
konec koncev al fin y al cabo; en definitiva; en resumidas cuentas
iti h koncu tocar a su fin
napraviti konec svojemu življenju suicidarse, quitarse la vida
z njim gre h koncu está muriéndose, está para morir, fam está en las últimas
privesti do konca acabar, terminar, du cima a, llevar a cabo
privesti do srečnega konca llevar a feliz término
moje potrpežljivosti je konec se me acaba la paciencia
vsega je konec todo está perdido
tega ni ne konca ne kraja esto es cosa de nunca acabar, esto es inacabable; fam aquí hay tela para rato
biti na koncu s svojo pametjo no saber ya qué decir (ali contestar)
konec vzeti perecer
na vseh koncih in krajih en todas partes, por dondequiera (ali doquiera)
konec dober, vse dobro si el fin es bueno lo demás no importa; el fin corona la obra

kongratulírati to congratulate (komu za... someone on, upon...)

kongratulírati si medsebojno to congratulate each other

kongrés (-a) m

1. (najvišji sestanek odposlancev politične, strokovne organizacije) congresso; assise:
udeležiti se kongresa partecipare a un congresso
kongres dela plenarno in v komisijah il congresso si svolge, lavora in sedute plenarie e per commissioni
kongres zdravnikov, matematikov congresso di medici, di matematici
kongres krščanskih demokratov congresso nazionale del Partito democristiano
rel. evharistični kongres Congresso Eucaristico

2. (parlament v ZDA) Congresso

3. hist.
Dunajski kongres (1815) Congresso di Vienna
Ljubljanski kongres (1821) Congresso di Lubiana

kònj (-a) m

1. zool. cavallo (Equus caballus); cavalcatura; knjiž. corsiero:
konj bije s kopiti, hrza, se vzpenja il cavallo scalpita, nitrisce, si impenna
konja brzdati, krtačiti, osedlati, podkovati domare, strigliare sellare, ferrare il cavallo
konja zajahati montare il cavallo, a cavallo
bel, črn, rjav konj cavallo bianco, morello, baio
bos konj cavallo non ferrato
čistokrvni, dirkalni konj cavallo di razza, da corsa
gugalni konj cavallo a dondolo
jahalni konj cavallo da sella
leseni konj cavallo di legno
tovorni konj cavallo da soma
vlečni konj cavallo da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trojanski konj cavallo di Troia
pren. paradni konj fiore all'occhiello
beseda ni konj le parole non fanno lividi
biti na konju essere a cavallo
garati kot konj faticare come una bestia
biti močan kot konj essere forte come un toro
biti vedno na cesti kot fijakarski konj essere sempre in giro
delati iz muhe konja fare di una mosca un elefante zool.
nilski, povodni konj ippopotamo (Hippopotamus amphibus)

2. pren. omone, omaccione goffo, maldestro

3. šah. cavallo

4. šport. cavallo:
konj z ročaji cavallo con maniglie
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a cavallo donato non si guarda in bocca

konkurénca competition; rivalry; (osebe) competitors pl, rivals pl

umazana konkurénca unfair competition
ostra, huda konkurénca keen competition
izven konkurénce not competing
brez konkurénce incomparable, matchless, peerless, unparalleled, unrivalled; non-competitive, exclusive
cene brez konkurénce unrivalled bargains pl, prices pl defying all competition
delati si medsebojno konkurénco to be in competition with each other
nelojalna konkurénca undercutting, underselling

konkurírati to compete (z with, za for); to enter into competition, to compete with someone for something

on uspešno konkurira z drugimi tvrdkami he successfully competes with other firms
malo dežel more konkurírati s Francijo v izvozu vina few countries can compete with France in the export of wine
medsebojno si konkurírati to compete with one another

konkvistador samostalnik
1. zgodovina (zavojevalec v 18. stoletju) ▸ konkvisztádor [hódító]
2. (osvajalec) ▸ konkvisztádor [hódító]
S svojim prispevkom se avtor kaže v luči sodobnega konkvistadorja, ki bi si rad podredil naravo. ▸ Írásával a szerző egy modern konkvisztádor szerepében tűnik fel, aki szeretné leigázni a természetet.

kópati (-am)

A) imperf. tr. ➞ skopati fare il bagno a, lavare, bagnare

B) kópati se (-am se) imperf. refl. fare il bagno; bagnarsi (tudi ekst.):
pokrajina se kopa v jutranjem soncu il paesaggio si bagna nel sole mattutino

korák (-a) m

1. passo:
drobni, veliki, dolgi koraki piccoli, grandi, lunghi passi
osnovni koraki primi passi
plesni korak passo di danza
negotovi, odločni koraki passi malfermi, sicuri
pren. z orjaškimi koraki a passi da gigante
vojaški korak passo cadenzato
napraviti, storiti, delati hitre korake andare, muoversi a passi veloci
storiti potrebne korake za nekaj fare i passi necessari per qcs.
pren. bližati se s kilometrskimi koraki avvicinarsi a gran passi

2. (hoja) passo, andatura:
pospešiti korake accelerare il passo

3. pren. (v prislovni rabi izraža prostorsko ali časovno oddaljenost) passo:
stopil je za korak bliže si avvicinò d'un passo
en sam korak je do sreče la felicità è a un passo

4. (mesto med nogami) inforcatura

5. pren. (dejanje, ukrep, ravnanje) passo, mossa, decisione:
korak je bil nepremišljen è stato un passo falso
diplomatski koraki vlade passi diplomatici del governo

6. strojn. passo; pren.
v čem delati prve korake fare, muovere i primi passi in
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati korak s kom stare al passo con qcn.
hoditi, iti v korak s časom mettersi al passo coi tempi
iti v korak, v koraku andare a passo d'uomo
kaj ugotavljati na vsakem koraku constatare qcs. a ogni passo
bližati se korak za korakom avvicinarsi passo passo
šport. drsalni korak passo pattinato
bočni, križni, menjalni korak passo laterale, incrociato, alternato
gosji korak passo dell'oca
voj. paradni korak passo di parata
strumni korak passo cadenzato
voj. v korak! passo!

kornet samostalnik
1. (posodica za hrano) ▸ tölcsérPica v kornetu zaradi svoje oblike spominja na sladoled. ▸ A tölcséres pizza a formája miatt fagylaltra emlékeztet.
Povezane iztočnice: sladki kornet

2. (vrsta sladoleda) ▸ tölcséres jégkrémSara si je na vroč poletni dan zaželela kornet, ki ga je tudi kupila v trgovini. ▸ Sara a meleg nyári napon megkívánta a tölcséres jégkrémet, és vett is egyet a boltban.

3. (o obliki) ▸ tölcsérIz debelejšega in tršega papirja oblikujte kornet. ▸ Vastagabb és keményebb papírból formázzon tölcsért!
Listi posušenih morskih alg so zviti v kornet, v katerem je riž z raznimi dodatki. ▸ A szárított tengerialga-leveleket tölcsérbe tekerték, és abban van a rizs a különböző feltétekkel.

4. (trobilo) ▸ kornett, piszton
5. (glasbenik) ▸ kornett, piszton

6. nekdaj (vojaški čin) ▸ cornet [katonai rang]
Avtor pogumnih verzov je bil kornet huzarskega polka telesne garde Mihail Jurjevič Lermontov. ▸ A bátor verssorok szerzője huszárezred testőrségének cornetje, Mihail Jurjevics Lermontov.

kósati se (-am se) imperf. fare a gara, gareggiare; contendersi; paragonare:
kosati se s kom pri delu gareggiare con qcn. sul lavoro
kosati se za prvo nagrado contendersi il primo premio
letošnji pridelek se ne more kosati z lanskim il raccolto di quest'anno non si può paragonare con quello dell'anno scorso