Franja

claque [klak] féminin udarec s plosko roko, lahen udarec, zaušnica, klofuta

donner, recevoir une claque sur la joue dati, dobiti klofuto na lice
(familier) figure féminin, tête féminin à claques neprijeten, nevšečen, dražljiv, izzivajoč obraz
la claque (théâtre) najeti ploskači, klakerji
(populaire) en avoir sa claque (figuré) imeti dovolj, čez glavo česa; technique del obutve, ki obdaja nogo, zgornje usnje, oglav, urbas
chapeau masculin claque, claque masculin sklopljiv cilinder
donner des claques sur les fesses d'un enfant našeškati otroka po zadnjici
prendre ses cliques et ses claques pobrati šila in kopita

claret-cup [klǽrətkʌp] samostalnik
ohlajeno sladkano in začinjeno črno vino s sodo in likerjem

classeur [klasœr] masculin mapa s predali, predalnik za spise

classeur à rideaux omara z roleto

clāssicus 3 (clāssis)

1. ki se tiče razredov (clāssis) rim. državljanov, od tod subst. clāssicus -ī, m
a) tisti, ki s trobilom kliče državljane k zboru. trobentač: Varr.
b) (v pozni lat.) državljan prvega razreda: Gell.; pren. classicus scriptor Gell. pisatelj prve vrste, odličen, vzoren pisatelj, klasik.

2. ki se tiče vojaških oddelkov (bodisi kopenskih ali mornarice), le kot subst. clāssicum -ī, n (sc. signum) bojna trobenta, bojno znamenje s trobilom: classicum canere C. zatrobiti bojno znamenje, toda: classicum canit L. bojno znamenje se razlega, bojna trobenta zadoni, classico convocare L.; pesn.: classica sonant V., classicum inflare V. bojno znamenje (za)trobiti.

3. ki se tiče mornarice (ladjevja), mornarski: milites L., T. pomorski vojaki, bellum Pr. pomorska vojna, certamen Vell. pomorska bitka; kot subst. clāssicī -ōrum, m
a) (sc. milites) pomorski vojaki, vojna mornarica: legio classicorum T.
b) (sc. nautae) mornarji, pomorščaki: Cu.

clausular klavzulirati, s pogoji zagotoviti

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

clayonner [klɛjɔne] verbe transitif utrditi s plotom iz kolov in vej

climatisé, e [klimatize] adjectif klimatiziran, opremljen s klimatskimi napravami

clipeō (st.lat. clupeō, napačno clypeō) -āre -āvī -ātum (clipeus, clupeus)

1. oščititi: chlamyde contra astu clupeat brachium Pac. ap. Non.; sicer le pt. pf. clipeātus (clupeātus) 3 oščiten, s ščitom, ščitonosen: acies Cu., agmina V., Sil.; enalag.: seges clipeata virorum O.; subst. clipeātī (clupeātī) -ōrum, m vojaki s ščiti, ščitonosci (ἀσπισταί), posebni voj. oddelki: frontem adversus clipeatos habebat L., in proris clipeatos locaverat Cu.; v sg. clypeātus -ī, m: Pl.

2. clipeāta imago doprsje (prim. clipeus 2. č): Macr.

clītellārius 3 (clītellae) s tovornim sedlom opremljen, tovorno sedlo noseč: asinus Ca., mulus Pl., Ci., Ph., Col.; šalj.: homines Pl.

clocher² [klɔše] verbe intransitif šepati (zlasti figuré); pokriti s steklenim klobukom (povrtnino)

clocher du pied droit šepati z desno nogo
il y a quelque chose qui cloche nekaj šepa, ne gre kot treba, je narobe

clod² [kləd] prehodni glagol
v kepo stisniti; s kepami obmetavati; zgručiti se

cloisonner [klwazɔne] verbe transitif pregraditi s steno, ločiti s pregrado

cloistered [klɔ́istəd] pridevnik
zaprt v samostanu
figurativno osamljen
arhitektura s kolonado obdan

clothier [klóuðiə] samostalnik
suknar, trgovec s suknom ali obleko

clothman [klɔ́ɵmən] samostalnik
trgovec s suknom, suknar

cloth-merchant [klɔ́ɵmə:čənt] samostalnik
trgovec s suknom

cloven-footed [klóuvənfú:tid] pridevnik
zoologija s preklanim kopitom; z dvema prstoma na nogi (ptič)
figurativno vražji

clover-leaf [klóuvəli:f] samostalnik
deteljin list; križišče avtocest s krožnimi odcepi

club² [klʌb]

1. prehodni glagol
s palico udariti (up)
zbrati denar, skupaj plačati

2. neprehodni glagol
združiti se

to club together (z)družiti se, skupno poravnati stroške