Franja

Zadetki iskanja

  • farouche1 [faruš] adjectif (žival) divji, neukročen; figuré nedružaben, nedostopen, odljuden, (otrok) plašen, (sovražnik) krut, strašen, (pokrajina) divji, pust

    pas farouche (zelo) dostopna (o ženski)
    haine féminin farouche strastno sovraštvo
  • faute [fot] féminin napaka, pogreška, pomota; pregrešek, krivda; pomanjkanje; religion greh; juridique zanikrnost

    faute d'autrui krivda neke tuje osebe, nekoga drugega
    faute de calcul računska napaka
    faute de conduite (automobilisme) napaka pri šofiranju
    faute dactylographique, de frappe tipkarska napaka
    faute d'impression tiskarska napaka
    faute d'inattention napaka iz nepazljivosti
    légère, d'orthographe, de prononciation lahka, pravopisna, izgovorna napaka
    sans faute nezmotljivo, gotovo
    vous viendrez sans faute? boste gotovo prišli?
    faute de temps, d'argent zaradi pomanjkanja časa, denarja
    faute de mieux ker ni nič boljšega
    faute de savoir ker nisem vedel
    faute d'avoir été avisé ker ni bil obveščen
    faute de quoi drugače, sicer
    c'est ma faute, c'est de ma faute to je moja krivda, jaz sem kriv
    à qui la faute? kdo je (tega) kriv?
    qui fait la faute, la boit (proverbe) kdor je to juho skuhal, jo mora tudi pojesti
    faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili jé vrag tudi muhe
    exempt de faute brez napake
    corriger une faute popraviti napako
    être en faute biti kriv, commerce biti v zamudi
    faire faute manjkati, biti pogrešan, pogrešati se
    faire une faute au jeu napraviti napako pri igri
    ne pas se faire faute de quelque chose česa ne zamuditi, izdatno kaj uporabljati, rabiti
    il ne se fit pas faute de pleurer izjokal se je
    faire, commettre une faute napraviti, zagrešiti napako
    prendre quelqu'un en faute koga pri pregrešku zalotiti
    rejeter la faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
    se sentir en faute čutiti se krivega
    tomber en faute zakriviti kaj, pregrešiti se s čim, religion napraviti greh
  • faux, fausse [fo, fos] adjectif napačen, nepravi, nepristen, ponarejen; lažniv, neresničen, dozdeven, dvoličen, hinavski; neutemeljen, narobe, kriv; (vrata, okno) slep; (barva) obledel, nedoločen; (klavir) neuglašen; masculin ponaredek, ponareditev, posnetek; napačen podatek

    fausse alarme (ali: alerte) prazen alarm, prazen strah
    fausse-attaque navidezen napad
    faux billet masculin de banque ponarejen bankovec
    clé fausse napačen ključ
    fausse-clé vitrih, odpirač
    fausse couche (médecine) splav, prezgodnji porod
    faux départ masculin, (sport) napačen start
    faux en écriture ponareditev dokumenta
    faux frais masculin pluriel nepredvideni izdatki, stranski stroški
    faux frère (familier) človek, ki obljubi pomoč, a potem ne drži besede
    faux jour masculin indirektna, slaba svetloba
    fausse manche féminin narokavnik
    fausse-monnaie féminin ponarejen denar
    faux-monnayage masculin ponarejanje denarja
    fausse nouvelle féminin netočna, izmišljena, lažna novica
    fausse fenêtre, porte slepo okno, slepa vrata
    fausses perles féminin pluriel umetni biseri
    faux serment masculin kriva prisega
    fausse-voûte féminin dozdeven obok
    à faux napačno, krivo
    accuser à faux quelqu'un po krivem koga obtožiti
    chanter, jouer faux napačno peti, igrati
    faire faux bond (figuré) odpovedati, zatajiti
    faire un faux départ (sport) napačno startati
    faire un faux pas spotakniti se; napraviti spodrsljaj
    faire fausse route biti na nepravi poti, zaiti na stranska pota
    faire une fausse sortie hliniti odhod, a končno le ostati
    s'inscrire en faux contre quelque chose spodbijati resničnost, točnost kake stvari
    porter à faux poševno (krivo) stati, figuré počivati na negotovih temeljih
    prendre une fausse direction ubrati napačno smer
    c'est du faux to je nepristen nakit
    il est faux comme un jeton, (populaire) c'est un faux jeton (on) laže, kot pes teče
  • féliciter [-site] verbe transitif

    féliciter quelqu'un de quelque chose čestitati komu za kaj; izraziti svoje priznanje (quelqu'un komu)
    se féliciter imeti se za srečnega, čestitati si, biti vesel (de quelque chose česa)
    félicitez-vous de n'avoir pas suivi son conseil bodite veseli, da niste poslušali njegovega nasveta
  • ferme2 [fɛrm] adjectif trden, čvrst, krepek; odločen, energičen, stanoviten

    chair féminin ferme čvrsto, kompaktno meso
    terre féminin ferme celina, kopno
    de pied ferme čvrsto, odločno, brez omahovanja, pogumno
    acheter, vendre ferme zatrdno, definitivno kupiti, prodati
    avoir la main ferme (figuré) imeti trdno roko
    j'ai la ferme intention de ne pas céder trdno sem odločen, da ne popustim
    être ferme avec ses enfants biti energičen do svojih otrok
    boire, tra-vailler ferme pridno piti, delati
    être ferme sur ses étriers (figuré) trdno sedeti v sedlu, trdno biti na konju
    être ferme sur ses pieds, jambes trdno na nogah stati
    tenir ferme contre quelqu'un trdno, krepko se držati, se upirati proti komu
    frapper ferme močno, krepko udariti
    parler ferme moško, odločno govoriti
  • fermer [fɛrme] verbe transitif zapreti; zaključiti; zapeti (obleko); verbe intransitif zapirati se, (za)celiti se (rana); figuré zapreti se (pred čem)

    se fermer zapreti se, zaceliti se
    fermer à clef zakleniti
    fermer à double tour dvakrat zakleniti s ključem
    fermer au verrou zapahniti, zatakniti (vrata)
    fermer avec des clous zabiti (z žeblji)
    fermer en cousant zašiti
    fermer au loquet zapreti s kljuko
    fermer à vis zapreti, pritrditi z vijakom, priviti
    fermer la bouche à quelqu'un zamašiti usta komu
    fermer l'électricité, la radio ugasiti elektriko, radio
    fermer les frontières zapreti meje
    ne pas fermer l'œil de toute la nuit vso nočne zatisniti očesa
    fermer la marche kot zadnji korakati
    fermer la porte sur soi vrata za seboj zapreti
    fermer par soudage zalotati, spajkati
    fermer une route à la circulation zapreti cesto za promet
    fermer les yeux zaspati
    fermer les yeux sur quelque chose (figuré) oči zatisniti pri čem
    cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
    les banques ferment le samedi banke so zaprte ob sobotah
    la porte ne se ferme pas à clef vrata se ne zapirajo s ključem
    (populaire) fermez-la! molčite! jezik za zobe!
  • fête [fɛt] féminin praznik, svetek; slovesnost, slavnost, svečanost; praznovanje; veselica; figuré veselje; god; rojstni dan

    fête anniversaire jubilej
    fête commémorative spominska svečanost
    fête de famille družinski praznik
    fête nationale narodni praznik
    fête des fleurs cvetlični korzo
    fête des mères materinski dan
    fête des morts dan mrtvih (1. nov.)
    fête des rois (religion) sv. Trije kralji (6. jan.)
    fête populaire ljudsko slavje, veselica
    fête mobile premičen praznik
    fête de village proščenje
    en fête v prazničnem razpoloženju, v praznični obleki
    âme féminin en fête radostna duša
    jour masculin de fête praznik
    salle féminin des fêtes dvorana za slavnosti
    air masculin de fête praznična, slavnostna zunanjost
    ce n'est pas fête tous les jours ni vsak dan praznik
    célébrer la fête de quelqu'un praznovati god kake osebe
    faire fête à quelqu'un z veseljem koga sprejeti
    faire la fête praznikovati, veseljačiti
    se faire une fête de quelque chose veseliti se na kaj, uživati ob misli na kaj
    être à la fête občutiti veliko zadovoljstvo
    être de la fête udeležiti se praznovanja
    donner, offrir une fête à, en l'honneur de quelqu'un prirediti slovesnost za koga
    ne pas être à la fête (figuré) biti v zelo neprijetnem položaju
    il n'a jamais été à pareille fête še nikoli mu ni šlo tako dobro
    souhaiter sa fête à quelqu'un komu (za) god voščiti
  • fétu [fetü] masculin slamica

    cela ne vaut pas un fétu to ni piškavega oreha vredno
  • feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

    feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
    feu d'artifice umetni ogenj
    feu de Bengale bengalični ogenj
    feu de la colère silna jeza
    feu de camp taborni ogenj
    feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
    feux pluriel du diamant sijaj diamanta
    feux pluriel de l'été poletna vročina
    feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
    feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
    feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
    feu nourri gost, močan ogenj
    feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
    feu de forêt gozdni požar
    feu grégeois grški ogenj
    feu de joie kres
    les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
    feu de mine požar v rudniku
    feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
    feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
    feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
    feu du rasoir vneta koža po britju
    feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
    feu Saint-Elme Elijev ogenj
    feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
    à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
    à l'épreuve du feu varen pred ognjem
    en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
    feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
    au feu! gori!
    arme féminin à feu strelno orožje
    auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
    baptême masculin du feu ognjeni krst
    bouche féminin à feu top, kanon, možnar
    coup masculin de feu strel
    épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
    école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
    aller au feu iti v boj
    allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
    avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
    avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
    avoir le feu au derrière zelo hitro iti
    n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
    avoir la bouche en feu imeti vneta usta
    cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
    craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
    cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
    condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
    demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
    donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
    éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
    être dans son coup de feu tičati sredi dela
    être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
    être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
    être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
    être sans feu ni lieu biti brez doma
    faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
    faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
    ne pas faire long feu ne trajati dolgo
    faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
    faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
    jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
    se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
    jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
    jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
    jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
    mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
    mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
    faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
    ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
    prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
    prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
    prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
    souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
    n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
    c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
    le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
    il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj
  • feutré, e [fœtre] adjectif klobučevinast; utišan, pridušen

    pas masculin pluriel feutrés zelo tihi, brezšumni koraki
  • fichu, e [fišö] adjectif slab, reven, boren; slabo narejen, grd, smešen; uničen, izgubljen, propadel, fuč; presneto velik, pomemben

    bien fichu dobro narejen
    nez masculin fichu smešen nos
    un fichu caractère grd, odvraten značaj
    mal fichu slabo narejen; ne čisto v redu, ne čisto zdrav
    fichu comme quatre sous slabo oblečen
    quel fichu temps! kakšno grdo, neprijetno vreme!
    santé féminin fichue uničeno zdravje
    il est bien malade, il est fichu zelo je bolan, konec je z njim
    il y a une fichue différence je presneto velika, pomembna razlika
    être fichu de biti sposoben za
    il n'est pas fichu de gagner sa vie ni sposoben, da si služi svoj kruh
    se sentir un peu mal fichu ne se čisto dobro počutiti
  • fief [fjɛf] masculin fevd; figuré (specialno) godročje, domena

    ne touchez pas à la peinture, c'est son fief ne posegajte v slikarstvo, to je njegova domena
  • fier, se [fje] zaupati (à quelqu'un komu), zanesti se na, računati (sur na)

    ne fie pas aux flatteurs! ne zaupaj laskačem!
  • fier, fière [fjɛr] adjectif ponosen, ohol, ošaben (de na); aroganten, predrzen; familier velik

    âme féminin fière ponosna duša
    faire le fier prevzetovati, šopiriti se, bahati se
    (familier) un fier imbécile velik bedak
    fier comme Artaban zelo ošaben
    il n'y a pas de quoi être fier ni povoda, da bi se hvalili; bolje je, če molčimo
  • fifrelin [fifrəlɛ̃] masculin, familier stvar brez vrednosti

    cela ne vaut pas un fifrelin to ni piškavega oreha vredno
  • fil [fil] masculin nit; vlakno; sukanec, preja; vrvca; žica

    él vod; (voda, življenje) tek, tok; (nož) ostrina, rezilo; (marmor, steklo) žila
    fil d'acier, d'antenne, de cuivre, de fer jeklena, antenska, bakrena, železna žica
    fil aérien vod nad zemljo
    fil d'araignée nit pajčevine
    fil de bois lesno vlakno
    fil d'Ariane (figuré) sredstvo, ki nas pripelje, ne da bi zašli, do cilja
    fil à brocher nit za spenjanje
    fil conducteur prevodna žica, figuré vodilna rdeča nit
    fil à coudre sukanec
    fil électrique električna žica
    fil gros dreta
    fil de laine peignée, de lin, à repriser, de soie preja, nit iz česane volne, lanu, za krpanje, iz svile
    fils de fer barbelés bodeča žica
    fil de masse, de (mise à la) terre zemeljski vod
    fil occupé žica pod napetostjo
    fil à plomb grezilo
    fil du rasoir rezilo britve
    fil recouvert, garni, guipé prevlečena, oblečena žica
    fil retors sukanec
    fil télégraphique, téléphonique telegrafska, telefonska žica
    fil de la vie nit življenja
    fils de la Vierge pajčje niti
    boule féminin, pelote féminin de fil klobčičpreje
    brin masculin de fil nitka
    coup masculin de fil telefonski pogovor
    mince comme un fil tenek kot nit
    réseau masculin de fil de fer žična ovira
    téléphonie féminin sans fil, T. S. F. brezžična telefonija, radio
    au fil de l'eau s tokom
    au fil des jours, il devenait plus triste dan za dnem je postajal vse bolj žalosten
    contre le fil de l'eau proti toku, proti vodi
    de droit fil v smeri vlaken blaga
    de fil en aiguille po malem počasi, podrobno, od A do Ž
    aller de droit fil naravnost proti cilju iti
    avoir un fil à la patte (figuré) imeti obveznost (ki bi se je radi znebili)
    depuis qu'il a épousé sa cousine, il a un fil à la patte odkar je poročil svojo sestrično, je kot privezan
    avoir le fil (figuré) biti zelo prebrisan, familier vse (to) poznati
    avoir quelqu'un au bout du fil telefonirati komu
    n'avoir pas un fil de sec sur le corps biti do zadnje niti premočen
    couper les fils en quatre (figuré) dlako cepiti
    développer le fil odvijati žico
    donner le fil nabrusiti
    donner du fil à retordre à quelqu'un komu preglavice delati
    donner un coup de fil à quelqu'un komu telefonirati
    (familier) qui est au bout du fil? kdo je pri telefonu?
    il est cousu de fil blanc njega je lahko spregledati (spoznati)
    faire perdre le fil à quelqu'un koga iz koncepta spraviti
    il n'a pas inventé le fil à couper le beurre (figuré) ni iznašel smodnika; brihtnost ni ravno njegova odlika
    passer au fil de l'épée do smrti prebosti z mečem
    perdre le fil (de son discours) izgubiti nit, zatakniti se (v govoru)
    suivre le fil de ses pensées slediti toku svojih misli
    suivre le fil d'eau peljati se po reki nizdol
    tenir les fils (figuré) imeti niti v rokah, voditi stvar
    ne tenir qu'à un fil viseti samo še na nitki
  • fois [fwa] féminin krat

    une fois enkrat
    encore une fois še enkrat
    deux fois dvakrat
    des fois včasih; slučajno
    chaque fois, à chaque fois vsakikrat
    à la fois hkrati, obenem, istočasno
    bien des fois pogosto, često
    maintes fois večkrat
    de fois à autre sem in tja
    toutes les fois vsakokrat, vselej
    combien de fois kolikokrat
    une fois pour toutes, une bonne fois enkrat za vselej, definitivno
    une fois que v trenutku, ko
    plusieurs fois večkrat
    en plusieurs fois ponovno
    des fois que v primeru da, če slučajno
    je vais téléphoner, des fois qu'il serait encore chez lui telefoniral bom, če je slučajno še doma
    pour la dernière fois zadnjič, zadnjikrat
    trois fois deux six trikrat dve (je) šest
    il y avait, il était une fois (un roi) nekoč je bil (kralj)
    une fois n'est pas coutume enkrat ni nobenkrat
  • forcer [fɔrse] verbe transitif (pri)siliti, primorati; forsirati, pretiravati; povečati; s silo odpreti, s silo vzeti, izsiliti; premagati (ovire), ziomiti (odpor); popačiti (smisel); verbe intransitif forsirati, napenjati se

    se forcer (pri)siliti se (à k)
    forcer la porte vdreti, vlomiti vrata
    forcer la porte de quelqu'un s silo si dobiti vstop h komu
    forcer le pas pospešiti korak
    forcer les raisins pospešiti zorénje grozdja
    forcer sa voix napenjati glas
    tous les obstacles premagati vse ovire
    forcer l'admiration des ennemis izsiliti občudovanje pri sovražniku
    forcer une ville s silo zavzeti mesto
    forcer la main à quelqu'un koga primorati k delu, delovanju
    forcer la consigne izsiliti vstop
    forcer le destin upirati se, kljubovati usodi
    forcer la nature hoteti napraviti več, kot moremo
    forcer le sens d'un mot popačiti (skriviti) pomen besede
    forcer de rames, de voiles na vse kriplje veslati, kar najhitreje jadrati
  • fort, e [fɔr, t] adjectif močan, krepek, čvrst, jak; korpulenten, debel; utrjen; spreten, sposoben; dobro podkovan (en v); bistroumen, inteligenten, pameten; energičen; trmast; učinkovit; vpliven; prepričljiv, odločilen; pretiran, neverjeten; težak (vino); oster (kis); žaltav (maslo); visok, znaten (znesek); drastičen (besedo); masculin močan človek; moč, sila, močna stran; utrdba, višek, glavna stvar

    au fort de l'hiver sredi zime
    au plus fort de la discussion sredi najživahnejše diskusije
    à plus forte raison toliko bolj, tem bolj
    au sens fort du mot v pravem pomenu besede
    au prix fort zelo drago
    ce n'est pas fort to ni posebno pametno
    c'est plus fort que moi ne morem si pomagati
    c'est trop fort! to je nezaslišano!
    devises féminin pluriel fortes močne devize
    droit masculin du plus fort pravica močnejšega
    esprit masculin fort svobodomislec
    mer féminin forte močno razburkano morje
    place féminin forte utrdba
    poids masculin fort bruto teža
    prix masculin fort polna cena
    forte tête trmasta glava, trmoglavec
    forte femme energična ženska
    avoir une forte envie de imeti veliko veselje, voljo (za)
    avoir affaire à forte partie imeti posla, spoprijeti se z močnim nasprotnikom, z velikimi iežavami
    avoir l'haleine forte neprijetno dišati iz ust
    être fort aux échecs, en mathématiques biti dober šahist, matematik
    l'histoire n'est pas mon fort zgodovina ni moja močna stran
    se porter fort pour quelqu'un jamčiti za koga
    prêter main forte à quelqu'un komu krepko pomagati
    elle est forte celle-là! (familier) ta je pa dobra!
    c'est trop fort! to je pa (že) preveč! ta je pa prehuda!
  • forty2 [fɔ́:ti] samostalnik
    štirideseta leta (starosti)

    she is in her forties stara je nad štirideset let (vendar pod petdeset)
    the roaring forties viharni pas na Atlantiku (39-40° sev. širine)