Franja

Zadetki iskanja

  • vrág devil; Satan, the Evil One, the Tempter; the Prince of Darkness, the Adversary; arhaično the old gentleman, the archfiend, Old Nick; demon; dickens, deuce

    vrág v ženski podobi she-devil
    k vrágu! hang it!; what the dickens!
    obseden od vrága possessed by the devil
    vrág! the deuce!
    vrág vzemi to! devil take it
    k vrágu delo danes to hell with work today!
    vrág ga je obsedel! he has the devil in him
    kdo vrága ti je to rekel? who the devil (ali the dickens) (who on earth) told you that?
    pojdi k vrágu! go to hell, go to the devil!
    iti k vrágu to go to the devil, to go to the dogs, to go to rack and ruin
    vse gre k vrágu everything is going to the dogs!
    v sili vrág muhe jé (žre) beggars can't be choosers
    ne kliči vrága! let sleeping dogs lie!
    počenjati vrága in pol to raise the devil, to play hell
    slikati, risati vrága na steno to paint the devil blacker than he is
    vrág vzemi muhe bother the flies!
    vrág te vzemi! (the) devil take you!
    naj me vrág vzame, če... I'll eat my hat if..., I'll be (ali I'm) damned if..., I'll be shot (ali hanged) if...
    kaj vrága delaš danes tukaj? what the devil (ali what the dickens) are you doing here today?
    kar vrág prikveka, nima teka arhaično what is got over the devil's back, goes under the belly
    vrág ga vzemi! confound him!
    z vrágom ni dobro buče saditi! (figurativno) he that sups with the devil must have a long spoon
    »danes bi se šel z vrágom metat« (figurativno) I feel full of vim to-day
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole
  • vrát (-ú) m

    1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
    koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
    kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
    pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
    nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
    pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
    pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
    na vrat na nos a rotta di collo

    2. (ožji del predmeta) collo; gola:
    vrat steklenice il collo della bottiglia
    vrat vaze la gola di un vaso
    bot. vrat plodnice stilo
    anat. maternični vrat collo dell'utero
    vrat stegnenice collo del femore
    bot. koreninski vrat colletto della radice
    vrat pestiča stilo
    vrat zoba colletto del dente
    muz. vrat (pri violini) manico
    vrat note il gambo, gambetta della nota
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
    pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
    obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
    obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
    bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
    skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
    strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
    imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
    odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente
  • vratolómnost (-i) f acrobazia; ardimento:
    počenjati vratolomnosti, da bi se pretolkel fare acrobazie per sbarcare il lunario
  • vred|en [é] (-na, -no) wert
    biti veliko vred viel wert sein, einen Hohen Wert haben
    vred česa einer Sache wert
    biti vred česa einer Sache wert sein (truda der Mühe wert sein, zlata Gold wert sein), -wert, -würdig
    (časti/hvale ruhmwürdig, človeka menschenwürdig, graje tadelnswert, tadelnswürdig, omembe nennenswert, nennbar, namhaft, občudovanja bewundernswert, bewunderungswürdig, bewundernswürdig, obžalovanja, pomilovanja bedauernswert, bedauernswürdig, bemitleidenswert, spoštovanja schätzenswert, achtenswert, upoštevanja berücksichtigenswert, beachtenswert, bemerkenswert, usmiljenja erbarmungswürdig, erbarmenswert, zaničevanja hassenswert, da se pove erzählenswert, branja lesenswert)
    vreden greha eine Sünde wert
    vreden vse pohvale aller Ehre wert
    biti zlata vreden nicht mit Gold aufzuwiegen sein
    biti občudovanja vreden zu bewundern sein, bewundernswert sein
    biti upoštevanja vreden berücksichtigenswert sein, von Belang sein
    dober nasvet bi bil zlata vreden da ist guter Rat teuer
    ne biti nič vreden nichts wert sein
    ne biti vreden počenega groša keinen Pfennig wert sein, keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein, keinen roten Heller wert sein
    X ni vreden besed X ist kein Thema
  • vretênce (-a) n

    1. dem. od vreteno piccolo fuso

    2. anat. vertebra:
    križna, ledvena, prsna, vratna vretenca vertebre sacrali, lombari, toraciche, cervicali
    pren. suh, da bi na hrbtenici lahko vretenca prešteli magro come uno stecco, magro che si potrebbero contare le ossa

    3. bot. verticillo
  • vsaj wenigstens, mindestens (vsaj 10 mindestens 10); zumindest (vsaj zahvalil bi se bil lahko du hättest zumindest danke sagen können); pri navedbah mer, razdalj ipd.: Mindest- (dolžina vsaj eine Mindestlänge von …, rok trajanja vsaj do das Mindesthaltbarkeitsdatum, odmik vsaj ein Mindestabstand von, starost vsaj ein Mindestalter von …, velikost vsaj eine Mindestgröße von, višina vsaj eine Mindesthöhe von)
  • vsáj (najmanj) at least; at the very least; at the very least; at any rate; narečno leastwise, leastways

    jaz vsáj mislim tako at any rate that's what I think
    ko bi vsáj mogel vedeti! arhaično could I but know!
    on bo prišel, vsáj obljubil je he is going to come, at any rate he has promised to
    vsáj toliko je star kot jaz he is my age at least
  • vsè all; everything; all included; without exception

    vsè, kar... all that...
    vsè ali nič all or nothing, (figurativno) neck or nothing
    vsè to all this
    vsè zaman all in vain, all to no purpose
    vsè do zadnjega to the last
    vsè skupaj all together
    vsè v vsem all in all
    vsè več in več more and more
    vsè manj in manj less and less
    nad vsè above all, first of all
    ona mu je vsè she is all to him
    njemu vsè prav pride nothing comes amiss to him
    vsè je izgubljeno all is lost
    vsè mi je povedal he told me everything
    vsè sem tvegal I have risked my all
    vsè se mi zdi, da ti ni zanj I half suspect you don't care for him
    jaz bi vsè prej kot (šel) I would rather have anything than (go)
    vsè je dobro, kar se konča dobro all's well that ends well
    vsè, kar se sveti, ni zlato all that glitters is not gold
    storil bom vsè, kar želiš I shall do whatever you desire
  • vsè adv.

    1. (s kompar. izraža postopno naraščanje, upadanje) sempre più; sempre meno:
    pitne vode je vse manj c'è sempre meno acqua potabile

    2. (s kompar. izraža visoko stopnjo) tutto; troppo:
    vse premalo vemo o tem ne sappiamo troppo poco

    3. (poudarja visoko mejo trajanja, doseganja) fino a:
    čakati vse do jutra attendere fino al mattino
    napiti se vse do nezavesti ubriacarsi fino a perdere coscienza

    4. (poudarja pomen besede)
    na trgu je vse polno ljudi la piazza è affollatissima
    imeti vse polno znancev avere moltissimi conoscenti

    5. (s pron. ali adv. za izražanje množine)
    kaj vse sem že opravil danes quante cose ho già sbrigato quest'oggi
    kam vse bi rad šel dove, in quanti luoghi mi piacerebbe andare

    6. vse prej kot meno che:
    ravnal si vse prej kot olikano ti sei comportato meno che civilmente
  • vtís impression; impress; sensation; effect; tiskarstvo stamp, imprint; mark

    trajen (globok) vtís lasting (deep) impression
    (ne)ugoden vtís (un)favourable impression
    biti pod vtísom, da... to be under the impression that...
    imam vtís, da... it is my impression that...
    imel je vtís, kot da... he had the impression that...
    dajati vtís to give an (oziroma the) impression
    dobiti, imeti dober vtís o čem to be favourably impressed by something
    napraviti vtís na koga to impress someone, to leave an impression on someone
    novica, vest je napravila zelo velik vtís the news created a sensation (ali a stir)
    predstava je napravila name globok vtís the performance made (ali produced) a profound impression on me
    name je napravilo vtís... I was impressed by...
    storiti kaj, da bi napravili vtís to do something for effect
    zapustiti neizbrisen vtís to leave one's mark (on)
  • vzéti (vzámem)

    A) perf.

    1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    vzeti dopust prendere le ferie
    kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
    če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
    vzeti posojilo prendere un prestito
    vzeti plačo ritirare lo stipendio
    vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
    vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
    vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

    2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
    vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
    narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
    vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

    3. assumere, accogliere, accettare:
    vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
    vzeti (v šolo)
    samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

    4.
    vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
    vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
    vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
    vzeti v obravnavo mettere a discussione
    vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

    5.
    vzeti za botra prendere come padrino
    vzeti za družabnika prendere come socio
    vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
    vzeti vdovo sposare una vedova
    vzeti v zakon sposare

    6. prendere, togliere:
    vzeti iz žepa prendere dalla tasca
    vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
    vzeti iz prodaje cessare di vendere
    vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

    7. prendere, attingere, trovare:
    vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
    le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

    8. farm. prendere (una medicina)

    9. (pokazati določen odnos) prendere:
    vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
    vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
    vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

    10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
    vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
    vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

    11.
    vzeti zalet prendere la rincorsa
    star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

    12.
    vzeti nase assumersi:
    vzeti nase krivdo assumersi la colpa
    vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

    13. pren.
    vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
    vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
    vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
    vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
    ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
    pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
    vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
    tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
    vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
    vzeti dih, sapo mozzare il respiro
    vzeti komu glavo decapitare qcn.
    pog. vzeti konec morire, suicidarsi
    pog. vzeti mero prendere le misure
    vzeti oči, vid togliere la vista
    pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
    evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
    pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
    trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
    pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
    vzeti v obzir prendere in considerazione
    pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
    pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
    vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
    vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
    pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
    pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
    pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
    ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
    pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    vzeti na posodo prendere in prestito
    Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
    ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
    vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
    igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
    med. vzeti bris eseguire uno striscio
    šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
    vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
    vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
    gosp. vzeti iz modela sformare
    vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
    vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
    vzeti ugled screditare
    vzeti v najem affittare
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
    od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
    pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
    pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

    C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
    popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
    vzeti si pravico riservarsi il diritto
  • vzròk (vzróka) m causa, cagione; motivo, ragione:
    pojav ima več vzrokov il fenomeno ha varie cause
    odkriti vzrok bolezni scoprire la causa della malattia
    vzrok in posledica causa ed effetto
    iz neznanega vzroka zapeljati na levo per motivi sconosciuti sterzare a sinistra
    ni vzroka, da ne bi šel non c'è motivo per non andare
    napasti koga brez vzroka assaltare qcn. senza ragione, senza motivo
    filoz. prvi vzrok causa prima
    lingv. prislovno določilo vzroka complemento di causa
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici
  • zabušavati glagol
    neformalno (izogibati se delu) ▸ lóg [óráról, munkából]lustálkodik, lopja a napot
    Ni hotel jamrati, da ne bi rekli, da zabušava. ▸ Nem akart panaszkodni, nehogy azt mondják, hogy lustálkodik.
    V reprezentanci ni tako kot klubih, kjer vedno nekdo zabušava. ▸ A válogatottban nem úgy van, mint a klubokban, ahol mindig lóg valaki.
    Za dober rezultat je najpomembneje, da prejšnja leta pridno delaš, da ne zabušavaš in to se zelo pozna pri maturi. ▸ A jó eredményhez az a legfontosabb, hogy az évek alatt keményen dolgozz, ne lógj, és ez nagyon meglátszik majd az érettségin.
  • zade|ti2 [é] (-nem) zadevati

    1. pri ciljanju: treffen; udarec, sunek: sitzen; pri streljanju: treffen
    zadeti v črno; ins Schwarze treffen
    ki zadene treffsicher

    2. pri stavi, na loteriji: gewinnen, treffen, einen Treffer landen
    zadeti na loteriji in der Lotterie gewinnen

    3. pri ugibanju: richtig raten, (etwas) erraten
    ne zadeti falsch raten, danebenraten, falsch liegen, fehlgreifen, danebengreifen

    4. problem, temo: treffen
    ne zadeti vorbeireden an
    vedno zadeti treffsicher sein

    5.
    medicina kap zadene koga der Schlag trifft (jemanden) (tudi figurativno)

    6.
    figurativno zadeti globoko v srce tief im Herzen treffen, in die Seele schneiden
    zadeti žebelj na glavo den Nagel auf den Kopf treffen
    kot bi ga/jo/me zadela kap wie vom Schlag gerührt
  • zadéti (-dénem) | zadévati (-am) perf., imperf.

    1. colpire, urtare, cozzare (contro), investire:
    ladja je s kljunom zadela ob čer la nave cozzò con la prua contro uno scoglio

    2. colpire, battere, centrare:
    strela je zadela zvonik un fulmine ha colpito il campanile
    zadeti tarčo colpire, centrare il bersaglio

    3. zadeti, zadevati na mettere (addosso):
    zadeti koš na hrbet mettere la gerla in spalla

    4. vincere:
    zadeti na loteriji vincere alla lotteria

    5. (prizadeti, prizadevati) colpire:
    podražitve so zadele predvsem nižje sloje i rincari hanno colpito anzi tutto le classi subalterne

    6. interessare:
    povečanje pokojnin zadene vse upokojence l'aumento delle pensioni interessa tutte le categorie di pensionati

    7. subire, esser colto:
    kap ga je zadela è stato colto da un colpo apoplettico

    8. cogliere:
    slikar je dobro zadel barvo jesenske svetlobe il pittore ha colto magistralmente il colore dell'atmosfera autunnale

    9. (uganiti) indovinare, infilare, azzeccare:
    ne zadene prav nobene non ne azzecca una!

    10. zadevati koga, kaj concernere, riguardare qcn., qcs.:
    kar zadeva mene, so stvari urejene per quel che mi riguarda la faccenda è regolata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ne zadeni, da bi nas pozabil Dio non voglia che si dimentichi di noi!
    pren. zadeti bistvo cogliere l'essenziale, la sostanza di qcs.
    pren. zadeti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    pren. zadeti pravo struno toccare la corda giusta
    pren. zadeti žebljico na glavico, zadeti v črno cogliere nel segno
  • zadostíti (-ím) | zadostováti (-újem) perf., imperf.

    1. attuare, eseguire; ottemperare; accontentare, soddisfare, adempiere:
    zadostiti predpisom ottemperare alle norme
    zadostiti zahtevam soddisfare, adempiere le richieste
    temu človeku je težko zadostiti è difficile accontentare costui

    2. dare soddisfazione:
    zadostiti za krivico dare soddisfazione per l'ingiustizia subita

    3. bastare, essere sufficiente:
    premoženje ni zadostovalo, da bi plačali dolgove il patrimonio non fu sufficiente a pagare i debiti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    knjiž. zadostovati idealu rispondere agli ideali
  • zahtévati to demand (od of, from); to make demands (upon); to claim; to require; (plačilo) to exact (from); to ask

    pravila tega ne zahtevajo this is not required by the rules
    kaj zahtevate od mene? what do you want from me?
    zahtévati zdravniško nego to require medical care
    to vprašanje zahteva našo takojšnjo pozornost this question demands our immediate attention
    zahtévati nekaj nemogočega (figurativno) to cry for the moon
    bi bilo preveč zahtevano od vas, (da bi prišli...)? would it be asking too much of you (to come...)?
  • zájec (-jca) m

    1. zool. lepre; (udomačen) coniglio:
    lov na zajce caccia alla lepre
    slišati kot zajec sentire benissimo, avere un ottimo udito
    spati kot zajec avere il sonno leggero, dormire come una lepre
    teči kot zajec correre come una lepre
    gastr. zajec v omaki spezzatino di lepre

    2. pejor. coniglio:
    prevelik zajec je, da bi si to upal è troppo coniglio da osarlo

    3. cavastivali, tirastivali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. uganiti, ugotoviti, vedeti, zvedeti, v katerem grmu tiči zajec indovinare, vedere dove sta la lepre
    spoznati se, razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    pren. skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto perse Martin la cappa
    zool. morski zajec ciclottero (Cyclopterus)
    zool. planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus varronis)
    zool. poljski zajec lepre (Lepus europaeus)