Franja

neugierig radoveden; neugierig machen zbuditi radovednost (pri); neugierig auf etwas sein napeto pričakovati; ich bin neugierig zu erfahren ... (zelo) rad bi že zvedel ...

neúmen stupid; foolish, silly; thick-headed, dull; ZDA pogovorno dumb; (nesmiseln) nonsensical

neúmen (nor) na kaj mad (ali crazy) about something
neúmen kot noč as dumb as an ox, as thick as a plank
kako neúmno! how stupid!
preneumno! too bad!
nisi (tako) neúm! you are no fool!
nisem tako neúmen I am not such a fool
nisem tako neúmen, da bi to verjel I am not so stupid (ali dumb) as to believe it
kako si neúmen! how stupid you are!
to je bilo zelo neúmo od mene it was very stupid of me
neúmen je kot noč (pogovorno) he is dead from the neck up
ni tako neúm, kot je videti he is not as stupid as he looks
to je (že) preneumno that is too silly for words
ona ni tako neúma! she knows better!, pogovorno she's not so dumb!

neznanec samostalnik
1. (oseba, ki je ne poznamo) ▸ ismeretlenDo njega sta stopila neznanca in ga prosila za vžigalnik. ▸ Két ismeretlen lépett oda hozzá, és öngyújtót kértek tőle.
Verjetno ste že kdaj po pomoti popolnemu neznancu poslali kratko sporočilo. ▸ Valószínűleg már megesett önökkel, hogy egy vadidegennek küldtek rövid üzenetet.

2. (neuveljavljena oseba) ▸ ismeretlen
Slovenski pisci sicer niso popolni neznanci na peti celini. ▸ A szlovén írók nem teljesen ismeretlenek az ötödik kontinensen.
Prvi nosilec moškega dela turnirja Roger Federer se bo v prvem krogu srečal z neznancem, 195. igralcem sveta Uzbekistancem Denisom Istominom. ▸ A férfitorna listavezetője, Roger Federer egy ismeretlennel, a világranglista 195. helyén álló üzbég Denis Istominnal találkozik az első fordulóban.

niesen kihniti, kihati; jemandem eins niesen figurativ že pokazati (komu)

niño mlad, otročji; nepremišljen

niño m otrok; Am gospodič
(rel) el Niño Dios Jezušček
niño expósito najdenček
niño de pecho, niño de teta dojenček
como niño con zapatos nuevos (fig) z otroškim veseljem
desde niño od detinstva
ya de niño že kot otrok
¡no sea V, niño! ne bodite otročji! bodite no pametni!

no² [nou] prislov (za or)
ne; (s komparativom) nič, sploh ne

vojska, sleng no compree ne razumem
whether or no da ali ne
no sooner ... than komaj ... že
no sooner said than done rečeno - storjeno
let no sooner said than done rečeno storjeno
let us have no more of it dovolj besedi
no more nič več, ne več, niti
no little nemalo
no less than vsaj, najmanj, nič manj od
no less for vkljub
no longer ne več
no longer (ago) than yesterday šele včeraj

no

1. na
no ja na ja
no že na schon
no, če misliš? na, wenn du meinst?
no, zakaj ne? na, warum eigentlich nicht?
no, kako gre? na, wie geht's?
no torej! na also!
no, končno! na endlich!
no in?! na und?!; wenn schon!

2. (torej) nun, also
no dobro also gut
no, temu je lahko odpomoči nun, dem ist leicht abzuhelfen
no, pa veliko zabave! nun denn, viel Spaß!
no končno nun endlich!
pomirjevalno: no no nun nun

3. doch, mal
daj no mach doch, gib doch her
imej no pamet nimm doch Verstand an!
pazi no! paß doch auf!
poslušajte no hören Sie mal!
pridi no sem komm mal her!
reci no sag mal
no že doch mal (poslušaj no že! hör doch mal!, pridi no že sem! komm doch mal her!)

4. začudeno:
no! nanu!, na!

nò

A) inter.

1. (izraža spodbudo) su; allora; bene:
no, reci kaj su, di' qualcosa
no, naj slišim, kaj mi imaš povedati bene, sentiamo cos'hai da dirmi

2. (izraža zadovoljnost pri ugotovitvi) ecco, allora:
no, to je urejeno ecco, questo è a posto

3. (izraža privolitev) be':
no, pa naj bo po vašem be', vada per la vostra

4. (izraža nejevoljo) beh, ecco:
no, pa imam che bel pasticcio, eccoci in un bel pasticcio

5. (izraža podkrepitev trditve) già, ecco:
no, seveda già, appunto

6. (v vezniški rabi) allora:
če bo tako, no, potem bo žalostno se andrà così, (allora) saranno guai

B) nò adv.

1. (izraža nejevoljo) su, suvvia, e:
daj mi no mir e lasciami in pace; suvvia, piantala

2. (izraža presenečenje) to':
glej ga no, si že tu to', sei già qui

nòćati -ā (se) nočiti se: stalo je noćati začelo se je nočiti; smrkava se veče, za njim noć se noća mrači se že, za mrakom pride noč

nod¹ [nɔd] samostalnik
prikimanje, migljaj, kinkanje, dremanje

to give s.o. a nod prikimati komu
the land of nod kraljestvo sanj, spanje
a nod is as good as a wink že migljaj zadostuje
ameriško, sleng on the nod na kredit, na upanje

nôga foot, pl feet; (krak) leg; (klavnih živali) hoof, pl -s, hooves, (za jed) trotter; (čaše) stem, foot; (mize, stola) leg

prednja nôga foreleg
zadnja nôga hind leg
od glave do nôg from head to foot, from top to toe
prekrižanih nôg cross-legged
zaspale nôge (mravljinci v nogah) pins and needles
lahkih nôg light-footed, light-foot
umivanje nôg footwashing
ki ima nôge na O bandy-legged, bandy, bowlegged
nôge na X knock-knees
ki ima nôga na X knock-kneed
že biti na nôgah to be on one's feet
ves dan sem že na nôgah I have been on the go (ali run off my feet) all day
biti z eno nôgo v grobu to have one foot (ali one's feet) in the grave, to be on one's last legs
biti šibak v nôgah to be unsteady (ali groggy) on one's feet (ali pogovorno on one's pins)
on je slab v nôgah (slab hodec, pešec) he is a poor walker
pomagati komu na nôge to help someone up on his feet
sam si pomagati na nôge (figurativno) to lift oneself up by one's own bootstraps
obdržati se na nôgah to keep one's legs
metati komu polena pod nôge to put a spoke in someone's wheel, to thwart someone
nôge me bolijo my legs hurt, I have a pain in my legs
on ima umetno nôgo he has an artificial leg
podstaviti komu nôgo to trip someone (up)
postaviti koga na nôge to set someone on his feet
spraviti, postaviti koga zopet na nôge to put someone back on his feet
postaviti se na lastne nôge (figurativno) to stand on one's own two feet
postaviti se spet na nôge to recover one's footing
prestopati se z nôge na nôgo to shift one's weight from one foot to the other
pretegniti si nôge, iztegniti nôge to stretch one's legs
skočiti na nôge to spring (ali to start, to leap) to one's feet
skakati po eni nôgi to hop
stati na šibkih nôgah (figurativno) to stand on a weak foundation
stopiti komu na nôgo to tread upon someone's foot
teptati z nôgami to trample (ali to tread) underfoot
udariti z nôgo ob tla to tap (ali to stamp) one's foot
vidim sledove njegovih nôg v snegu I can see his footprints in the snow
vstati z levo nôgo (figurativno) to get out of bed on the wrong side
nôge so me začele boleti I became footsore
nôga mi je zaspala my leg (ali foot) has gone to sleep
izviniti si nôgo to sprain one's ankle
braniti se z rokami in nôgami proti čemu to fight against something tooth and nail
pasti komu k nôgam to fall at someone's feet
živeti na veliki nôgi (razkošno) to live in grand style
stati na lastnih nôgah to stand on one's own feet, to be on one's own, to be independent

nombre [nɔ̃br] masculin število; množina, večina; števnik

(bon) nombre de velik del, veliko, mnogo
au nombre de mille tisoč po številu
nombre premier praštevilo
nombre total skupno število, vsota, seštevek
nombre entier, décimal, fractionnaire celo, decimalno, ulomkovo število
nombre pair, impair sodo, liho število
nombre cardinal, ordinal glavni, vrstilni števnik
nombre d'entre vous številni, mnogi med vami
en (grand) nombre v velikem številu
le plus grand nombre večina
en nombres ronds okroglo, v zaokroženih številkah
sans nombre brez števila, brezštevilen
depuis nombre d'année, s že precéj let
compter quelqu'un au nombre de ses amis koga šteti med svoje prijatelje
élever un nombre au carré kvadrirati neko število
être du nombre biti (spadati) zraven
n'être pas en nombre ne biti sklepčen
faire nombre povečati število, zraven šteti

nominalna depreciacija stalna zveza
finance (o razvrednotenju valute) ▸ nominális leértékelődés, nominális depreciáció
V Sloveniji je znašala nominalna depreciacija lani manj kakor 4 odstotke, zadnje mesece je dinamika že pod 3 odstotki. ▸ Szlovéniában a nominális leértékelődés mértéke tavaly 4 százalék alatt volt, de az elmúlt hónapokban 3 százalék alatt maradt.

nomisma (numisma) -atis, n (gr. νόμισμα)

1. kovan novec, kovanec, pénez (čisto lat. nummus): Dig., Ven., regale nomisma, Philippos H. Filipove zlat(nik)e, largaeque nomismata mensae Mart.

2. znamka, značka, žeton, vstopnica, ki so jo dobivali vitezi ob vhodu v gledališče; ko so jo zopet oddali, so dobili vino idr.: cum data sint equiti bis quina nomismata Mart.

3. v poznejši dobi star, zlasti inozemski novec, ki je v Rimu veljal že bolj za blago kot za novec, spominski novec, reprezentativni kovanec, kolajna: Dig.

4. metaf. kov, vtisnjen znak, podoba na novcu: Caesar agnoscit suum nomisma numis inditum Prud.

non [nɔ̃] adverbe ne; kajne

non plus tudi ne
non seulement ne le
dire que non reči, da ne
ce n'est pas beau, non? to ni lepo, kajne?
ah ça! non! tega pa že ne!
non pas kaj še, nasprotno, sploh ne
non sans peine ne brez truda
je ne dis ni oui ni non ne rečem ne da ne ne
non seulement il ne fait rien, mais encore il proteste ne samo, da nič ne naredi, ampak še protestira
il aimait ce quartier de la ville, non pas qu'il füt beau, mais parce qu'il était tranquille rad je imel to mestno četrt, ne zato, ker bi bila lepa, ampak ker je bila mirna
les pays non-engagés neuvrščene dežele
se disputer pour un oui ou pour un non kregati se za vsako malenkost; masculin ne
un non catégorique kategoričen ne

nōscitō -āre -āvī -ātum (intens. glag. nōscere)

1. spozna(va)ti, poseb. kaj že poznanega ali koga že znanega (zopet) spozna(va)ti, prepozna(va)ti: formam meam Pl., facie quoque noscitans consulem L., noscitabatur tamen in tanta deformitate L., facile … noscitetur ab omnibus Cat., inter hos Atizyes et Rheomithres et Sabaces, praetor Aegypti, magnorum exercituum praefecti, noscitabantur Cu., n. aliquem T., Plin. iun., n. vocibus Plin. iun., aliquem gemino sermone Amm.

2. opaziti (opazovati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: circumspectare omnibus fori partibus senatorem raroque usquam noscitare L., in recensendis captivis cum Tusculani aliquot noscitarentur L.

3. ogledovati, motriti, preisk(ov)ati, razisk(ov)ati: aedēs, vestigia, placide noscita, noscito ego hanc Pl.

nōscō (stlat. gnōscō) -ere, nōvī, nōtum (indoev. baza *g̑enH-, *g̑noH- vedeti, znati; prim. skr. janā́ti ve, zna, gr. γι-γνώσκω spoznavam, γνωτός znan, γνώμη mnenje, lat. gnārus, ī-gnārus, īgnōrāre, ī-gnōtus, nōtiō, nota, sl. znati, znamenje, znak, hr. znȁti, znàmēnje, znȃk, got. kunnan = stvnem. kunnan vedeti, stvnem. knāu spoznam, ang. know vedeti, znati)

I. v obl. iz prezentovega debla

1. spozna(va)ti, prepozna(va)ti, izvedeti, zazna(va)ti, zapaziti (zapažati), opaziti (opazovati), razvide(va)ti, ugotoviti (ugotavljati), sprevide(va)ti, doje(ma)ti, učiti se: nos eius animum de nostris factis noscimus Pl., malefacta ne noscant sua Ter., n. voltūs Lucr., deus ille, quem mente noscimus Ci., praeceptum Apollinis, quo monet, ut se quisque noscat Ci., cum „nosce te“ (= gr. γνῶϑι σεαυτόν) dicit, hoc dicit, „animum tuum nosce“ Ci. (prim. tudi Sen. ph. (Consolatio ad Marciam 11) in Aus. (Ludus septem sapientium 5, 137)), n. certamina L., furta Iovis Cat., provinciam T., carmina Suet., quidquid Amm.; v pass.: qui posset post nosci, qui siet Ter., forma in tenebris nosci non quita est Ter., omnes philosophiae partes … tum facile noscuntur, cum totae quaestiones scribendo explicantur Ci., nec noscitur ulli O. in nihče ga ne spozna = ga noče poznati, nulli videnda, voce tamen noscar O. me bodo vendar spoznali po glasu, nosci exercitui T. spoznati se z vojsko; noscor z NCI = o meni je znano, da … : Edictum ap. Lact., Amm.

2. kaj (že znanega zopet) spozna(va)ti: haud nosco tuum Pl. ne spozna(va)m te več, aderat, qui nosceret (sc. eum) Ter., potesne ex his ut proprium quid noscere? H., ad res suas noscendas recipiendasque L., signum, quo inter se noscebantur T., n. genus ipsum orandi T.

3. prizna(va)ti, pripozna(va)ti, za prav vzeti (jemati), prista(ja)ti na kaj: causam Pl., Ci., illam partem excusationis Ci. ep.

4. occ. ogledujoč (motreč, zasledujoč, raziskujoč, proučevaje) spozna(va)ti, motriti, opazovati, zaslediti (zasledovati), preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izreči (izrekati) sodbo o čem, sodniško razsoditi (razsojati): nosce imaginem, signum Pl., mox (sc. equestribus) … pleraque concessa sunt, quae olim a praetoribus noscebantur S. —

II. v obl. iz perfektovega debla (prim. tudi opombo spodaj)

1. (po)znati, vedeti, umeti; novi spoznal sem = (po)znam, vem, ume(je)m, noveram spoznal sem bil = (po)znal sem, vedel sem: non nosti nomen meum? Pl., novi ego amantis Ter., non novi hominis faciem Ter., nostin'? Ter. ali veš?, Nostin' porticum apud macellum … ? Quid ni noverim? Ter., unum quom noris, omnēs noris Ter., vesperascit et non noverunt viam Ter., noram et scio Ter., novi hominis insaniam Ci., Manlium plerique noratis Ci., quam (sc. virtutem) tu ne de (po) facie quidem nosti Ci., res gestas de (iz) libris novisse Lact., qui autem virtutes (sc. Agesilai) noverant N., alia vitia non nosse Sen. ph. ne poznati = ne imeti, novisse senectam Sil., nosse salutiferas dubiis animantibus herbas Stat.; z dvojnim acc.: quem ego hominem nullius coloris novi Pl.; z inf.: Lact., quae … omnem istam lucem … in vetustum chaos submergere novit Ap., ego, quae dulce condiens et ollam et lectulum suave quatere novi Ap.; z adv.: si Caesarem bene (dobro, prav) novi Ci., unde tam bene me nosti? H., si bene me novi H., si bene te novi O., optime suos nosse N., aliquem pulchre nosse Plancus in Ci. ep., H. prav dobro (dodobra) poznati, totas non diligenter modo, sed etiam familiariter nosse causas Q., Latine et Punice nosse (= klas. scire) Aug.; z odvisnim vprašalnim stavkom: modo quae dicat Epicurus bene noris Ci., nosse, quot Ionii veniant ad litora fluctus V.; kot formula zamolčanja: nosti cetera Ci. ali reliqua nosti Plin. drugo (ostalo) veš.

2. occ. telesno spoznati koga = telesno se združiti s kom: novit erus me Pl., hic leno neque te novit neque gnatam tuam Pl. — Od tod adj. pt. pf. nōtus 3

I. pass.

1. znan (naspr. ignotus, obscurus): Val. Max., Sil., Stat. idr., res nota Ci., non ita multos secum habuit notos atque insignīs latrones Ci., qui ipse notus sibi sit Ci., cumque essent vitiis atque improbitate omnibus noti Ci., tua nobilitas hominibus litteratis est notior, populo obscurior Ci., vita P. Sullae vobis notissima Ci., Pelopidas Thebanus magis historicis quam vulgo notus N., novo milite (kolekt.) … necdum satis noto inter se L., notissimi inter se L., quidam notus homo H., Daphnis … hinc usque ad sidera notus V., Amyntas, notior ut iam sit canibus non Delia nostris V., notus humo mersis Amphiaraus equis O., si gloriā tangeris, notiorem epistulae meae te facient Sen. ph., murus ab ingenio notior ille tuo Pr., n. a studiis Amm.; aliquid notum habere Ci. kaj vedeti, znati; aliquid notum facere alicui Ci., Suet. komu kaj naznaniti, obvestiti koga o čem, tako tudi alicui notum facere de aliqua re Suet., Plin. iun.; z inf.: Delius … vates, Troianos notus semper minuisse labores Sil.; nota res est z ACI: Suet.; pesn. z gen. (zaradi česa): notus in fratres animi paterni H. zaradi svoje očetovske dobronamernosti, invisus Marti notusque fugarum … Hasdrubal Sil. Od tod subst.
a) nōtī -ōrum, m znanci, dobri prijatelji, kolegi: Ps.-V. (Ciris), me omnes noti ignotique monuerunt Ci., de dignitate Caelius notis ac maioribus natu … facile ipse respondet Ci., si tria notorum savia reppererit Cat., cum … postremo Seiani familiares atque etiam notos persequeretur Suet.
b) nōta -ōrum, n znane, očitne, neizpodbitne, nedvomne, gotove stvari, tisto, kar je znano, očitno, neizpodbitno, nedvomno, gotovo: quid opus est nota noscere? Pl., nota loquor Tib., quem nota pariter at occulta fallebant T., quos ignota pari sollicitudine movebant et nota: Amm.

2. occ.
a) izkušen, zvest: virtus N., pectora Sil.
b) prijateljski: notis compellat vocibus V.
c) navaden, običajen: haesit ulmo, nota quae sedes fuerat columbis H., munera nota V., astus tandem exue notos Sil.
d) odličen, imeniten, slaven, sloveč, slovit, znan: toreumata nota et pretiosa Ci., n. Lesbos, scriptor H., gladiator, pater familias Suet.; v slabem pomenu znan = razvpit, zloglasen: Clodia mulier non solum nobilis, sed etiam nota Ci., quod noti sunt Ci., maxima et notissima illius furta Ci. —

II. act. poznavajoč koga, kaj, seznanjen s čim: notis praedicas Pl., notis est derisui Ph.; z gen.: homo huius provinciae notus et non parum sciens Auct. b. Hisp.

Opomba: Obl., tvorjene iz perfektovega debla, so večinoma skrčene: nosti = novisti, nosse = novisse, noram = noveram, norim = noverim, nossem = novissem Ci. idr.

noséča pregnant; with child; pogovorno in the family way

noséče žene pregnant women, expected mothers pl; (v drugi polovici nosečnosti) arhaično quick with child
ona je noséča she is expecting, she is pregnant, she is with child, evfemizem she is in an interesting state
ona je že dolgo noséča she has not long to go

nosíti (-im)

A) imperf.

1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie

4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro

9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

1. portarsi, incedere

2. spostarsi; diffondersi

3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi

nōstro

A) agg.

1. naš, najin; svoj:
la nostra casa naša hiša, naš dom
la nostra lingua naš jezik
il nostro pianeta naš planet, Zemlja

2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
Nostro Signore relig. Gospod
Padre nostro oče naš

3. pog. naš, običajen; medsebojen:
il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico

4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku

B) pron.

1. naš, najin; svoj

2. absol. naš; svoj:
il Nostro, il nostro naš avtor
i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo?