Franja

attacco m (pl. -chi)

1. pripenjanje, obešanje, lepljenje

2. vprega, vez:
attacco a quattro četverovprega
attacco dello sci vez na smučki

3. elektr. vtičnica, spoj

4. napad, naskok; ostra kritika:
attacco aereo zračni napad
andare all'attacco iti v napad, napasti
muovere un attacco alla politica governativa napasti vladno politiko
attacco febbrile napad vročice

5. začetek (glasbene kompozicije)

6. šport napad, napadalna vrsta

7. alpin. naskok

attaque [atak] féminin napad, naskok; chimie razjedanje; figuré ostra kritika, obtožba

d'attaque pripravljen, v formi
attaque aérienne, à la bombe, de nuit letalski, bombni, nočni napad
attaque à basse altitude (letalski) napad z nizke višine
attaque d'apoplexie (médecine) kap
attaque d'enveloppement, de front, aux gaz obkoljevalni, frontalni (čelni), plinski napad
attaque d'épilepsie, de nerfs božjastni, živčni napad
attaque imprévue, attaque surprise nenaden, nepričakovan napad
attaque en piqué (letalski) napad s pikiranjem, s strmoglavim letom
fausse attaque fingiran napad
ordre masculin, plan masculin d'attaque ukaz, načrt za napad
être d'attaque biti v polni formi, pripravljen za napore, podvige
être victime d'une attaque à main armée biti žrtev roparskega napada
être en butte aux attaques de l'opposition biti izpostavljen, biti tarča napadov opozicije
déclencher, enrayer, repousser une attaque začeti (sprožiti), zaustaviti, odbiti napad
passer à l'attaque (pre)iti v napad
je ne suis pas d'attaque pour entreprendre cette excursion à pied nisem dovolj pri močeh, da bi napravil peš ta izlet

attend [əténd]

1. prehodni glagol (to)
paziti; postreči, skrbeti; spremljati; zdraviti; obiskovati; odgovoriti (na pismo); izvršiti (naročilo)

2. neprehodni glagol
biti prisoten, udeležiti se; redno zahajati; paziti; zasledovati; spremljati; uslišati

to attend to the door (ali bell) iti odpret vrata
it is attended by danger je nevarno
to attend to one's duties vršiti svojo dolžnost
the house was poorly attended gledališče je bilo na pol prazno
to attend school hoditi v šolo
to attend upon s.o. dvoriti komu, spremljati koga, skrbeti za koga
to attend to s.o. paziti na koga

attendre* [atɑ̃dr] verbe transitif čakati, pričakovati, familier nestrpno čakati (après quelqu'un koga)

attendre après quelque chose potrebovati kaj
s'attendre à quelque chose nadejati se česa, računati s čim, pričakovati kaj
attendre l'autobus sous la pluie čakati na avtobus v dežju
attendre l'occasion favorable čakati na ugodno priliko
aller attendre quelqu'un à la gare iti po koga na postajo
(se) faire attendre pustiti (se) čakati
il se fait attendre dolgo ga ni
attendre beaucoup de quelqu'un mnogo od koga pričakovati, mnogo si od njega obljubljati
attendez (donc)! trenutek! poslušajte (no, vendar)!
attendez-vous-y! zanesite se na to!
on peut s'attendre à tout vse lahko pričakujemo
le résultat ne se fit pas attendre posledice niso izostale
j'attends que ça soit fini čakam, da bo tega konec
je n'attends pas après votre aide ne potrebujem vaše pomoči, ne čakam na vašo pomoč
je m'attendais un peu à vous voir malo sem pričakoval, računal s tem, da vas bom videl

attraverso

A) avv. počez, povprek; poševno

B) prep. skozi, čez:
prendere la scorciatoia attraverso i campi iti po bližnjici čez polja
siamo riusciti attraverso gravi difficoltà pren. prebrodili smo hude težave

au-devant [odvɑ̃] nasproti

au-devant de pred
aller au-devant de quelqu'un iti komu naproti
aller au au-devant du mal preprečiti zlo

aunt [a:nt ameriško æ:nt] samostalnik
teta, strina, ujna

sleng to see one's aunt iti na stranišče
Aunt Sally vrsta igre (na sejmih)
my aunt! zaboga!

aus² Adverb

1. (beendet) pri koncu, končan; es ist aus konec je

2. Licht: ugasnjen

3. (draußen) zunaj, ven; aus sein biti zunaj; aus gehen iti ven

4. von (hier) aus od (tu) von mir aus kar se mene tiče, zavoljo mene; von sich aus sam od sebe; von Haus aus pravzaprav; bei jemandem ein und aus gehen biti domač, biti kot doma, biti (kje) kuhan in pečen; weder ein noch aus wissen ne vedeti ne naprej ne nazaj

ausscheiden^*

1. (intransitiv se) izločati, izločiti, izločevati, Chemie oboriti, obarjati; bei Wettkämpfen: izločiti, intransitiv biti izločen ausscheiden aus einem Dienst: odhajati v pokoj, iti v pokoj, einer Koalition, einem Dienst: zapustiti (koalicijo, službo)

2. (nicht in Frage kommen) ne priti v poštev, odpasti

4. ausgeschieden werden izločati se, obarjati se, bei Wettkämpfen: biti izločen

ausziehen^*

1. (weggehen) oditi, ausziehen aus einer Wohnung, einem Gebiet usw.: zapustiti (stanovanje, področje), izseliti se iz; (austreten) Luft: izstopati

2. ([auseinanderziehen] auseinander ziehen) raztegniti, razvleči

3. (herausziehen) izvleči, Zähne: izdreti, izdirati, ruvati, poruvati, puliti, populiti; Nägel: puliti, aus der Erde: ruvati, puliti

4. Kleider: sleči (sich se), Schuhe: sezuti (sich se)

5. Stoffe: ekstrahirati; ein Farbbad: izčrpati, eine Farbe: izlužiti

6. eine Linie, eine Quadratwurzel: potegniti (črto, koren)

7. Technik valjati ausziehen auf iti na lov za

automne [otɔn] masculin jesen

semailles féminin pluriel d'automne ozimina
en automne (v) jeseni
être à l'automne de sa vie iti proti koncu svojega življenja

autour¹ [otur] préposition, adverbe okoli, okrog

autour de okrog, okoli
la fusée est dans l'orbite de la Lune et tourne maintenant autour raketa je v orbiti Lune in se sedaj vrti okrog (nje)
la Terre tourne autour du Soleil Zemlja se vrti okrog Sonca
faire cercle tout autour de quelqu'un koga popolnoma obkrožiti, obkoliti
gagner autour de 1000 dinars zaslužiti okrog 1000 dinarjev
regarder autour de soi (po)gledati okrog sebe
tourner autour du pot (figuré) hoditi okoli kot mačka okoli vrele kaše, ne iti neposredno k predmetu

autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

d'un autre côté z druge strani
de l'autre côté na drugi strani, onkraj
autre part drugje
d'autre part z druge strani, od drugod
de part et d'autre z obeh strani
il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
d'autres fois druge krati, drugače, sicer
l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
en d'autres temps druge krati, sicer
de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
tant d'autres toliko drugih
qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
quelqu'un d'autre nekdo drugi
tout autre vsak drugi
aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
nous autres, nous partons mi gremo
à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
entre autres (choses) med drugim
l'un ... l'autre eden ... drugi
l'un et l'autre eden kot drugi, oba
c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
l'un l'autre eden drugega, med seboj
l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
rien (d')autre nič drugega
marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
il est devenu autre postal je drugačen
autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)

auxilium -iī, n (augēre)

1. pomoč, podpora: auxilium appellatum ab auctu Varr., auxilium esse alicui Pl. na pomoč, dixisti enim non auxilium, sed me auxilio defuisse Ci., auxilium dare V., L. ali (alicui) auxilium ferre Kom., Ci., C. idr. (komu) pomoči (pomagati), auxilium ferre pecuniae C. rešiti denar, auxilium petere ab aliquo Ci., N., V., auxilium rogare C. pomoči prositi, auxilium mittere alicui Cu.; pogosto v finalnem dat. auxilio na (v) pomoč: esse auxilio (alicui, alicui rei) Kom., Ci., C., N., S., L. idr. na (v) pomoč biti (komu, čemu), podpirati (koga, kaj), auxilio ei superest V. mu ostane v pomoč, aliquem auxilio mittere C., auxilio mitti alicui ab aliquo N., alicui auxilio proficisci N. ali venire C. idr. na pomoč iti, priti komu, accurrere auxilio S. ali alicui succurrere auxilio C. na pomoč priteči, (pri)hiteti, priskočiti (komu), aliquem auxilio arcessere C. ali accire T.; nam. finalnega dat. z dat. ali acc. in praep. ad ali (poklas.) in: ad auxilium convenire C., deos in auxilium invocare Q., accurrere in auxilium Suet., arcessere aliquem in auxilium Aur., in auxilium ali in auxilio (alicuius) esse Plin., Iust., Eutr., polliceri auxilium in publicum Q. v občo korist; s subjektnim gen.: auxilium Cereris, Gaditanorum Ci., elephantorum L., aux. domūs O.; pogosto abl. auxilio (s subjektnim gen.) s pomočjo: Graecorum auxilio Ci., auxilio tempestatis C. ali noctis S. pod okriljem...; z objektnim gen.: curia summum auxilium omnium gentium Ci., auxilium salutis Ci. ep., C., N. (tudi pl. auxilia salutis Ci.), auxilium hortandi suos Auct. b. Alx.; s praep.: alicui auxilio in paterna iniuria esse Ter., auxilium dare adversus aliquem L., Iust., auxilii latio adversus consules L., auxilium adversus ludos Cu., ferre alicui auxilium contra tantam vim sceleris Ci., auxilium petere contra aliquem Hirt.

2. occ.
a) (pri)pomoček, pomagalo, v pl. tudi pomožna sredstva, pomožni viri: rei auxilium reperire C., extremum auxilium experiri, ad extremum auxilium descendere C., minuisti auxilia populi Romani Ci., consul cuncta auxilia rei publicae labefactari... videt Ci. vse opore, omnia rei publicae consilia, auxilia, iura conciderunt Ci., assidēre auxiliis suis O. (o brodniku), auxilia magica Tib.
b) v pl. auxilia -ōrum, n (voj.) α) pomožne čete: N. idr., mittere alicui auxilia Ci., S., neutris mittere auxilia C. nepristranski ostati, auxiliis in mediam aciem coniectis C., auxilia levis armaturae Hirt., sociorum Ci., ab sociis auxilia arcessere S., auxilia cogere V., longinquis auxiliis indigere L.; v naspr. s konjeništvom = pomožne pehotne čete: equites auxiliaque barbara, equites auxiliaque barbaris omnibus imperare, auxilia equitatumque comparare, magnos equitatus magnaque auxilia exspectare C.; pren.: auxilia mihi et suppetiae sunt domi Pl. β) vojaška, vojna pomoč, čete: infirmis auxiliis proficisci C., auxilia equitum peditumque C., equestria, magna equitatus aux. Auct. b. Afr., contrahere undique auxilia Iust.
c) medic. zdravilo, lečilo, lek: anceps, optimum, auxilia imbecilliora, validiora, adhibere ali admovere auxilium, aux. corporis, adversae valetudinis, adversus profusionem sanguinis Cels., servatusque est... quisquis auxilium simile temptavit Plin. — Pooseb. Auxilium -iī, n Pomoč, Pomočno božanstvo: nam mihist Auxilio nomen Pl.

avanti

A) avv.

1. naprej:
andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
così non si può andare avanti tako ne moremo več
vai avanti a leggere beri naprej
essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
mandare avanti un'azienda voditi podjetje
mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje

2. redko prej:
avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej

3.
di qui in avanti, d'ora in avanti odslej

B) cong.

1.
avanti di, avanti che prej ko, preden:
mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval

2.
avanti che raje, kot da:
vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz

C) prep.

1.
avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi

2. pred (časovno):
avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
avanti l'alba pred zoro

Č) inter. naprej!:
Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!

D) agg. prejšnji:
l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
l'anno avanti leto poprej

E) m šport napadalec

avanzar [z/c] naprej pomakniti, pospeševati; naplačati; napredovati

avanzarse naprej iti, napredovati; bližati se

à vau-l'eau [avolo] po vodi nizdol (s tokom)

s'en aller à vau-l'eau iti po vodi, propasti
voilà tous mes projets à vau-l'eau na, pa so šli vsi moji načrti po vodi
l'affaire est allée à vau-l'eau zadeva je propadla

avdicija samostalnik
(nastop pred komisijo) ▸ meghallgatás, felvételi interjú

avivar (p)oživiti, podpihovati (ogenj), polivati, spodbuditi, razvneti

avivar el paso hitreje iti

ávto automóvil m , auto m ; coche m

reševalni avto coche m de ambulancia
dirkalni, športni avto automóvil de carreras, de deporte
dostavni, oklopni avto automóvil de repartir, acorazado
iti, peljati se z avtom ir en coche
škropilni avto automóvil de riego