Franja

automne [otɔn] masculin jesen

semailles féminin pluriel d'automne ozimina
en automne (v) jeseni
être à l'automne de sa vie iti proti koncu svojega življenja

autour¹ [otur] préposition, adverbe okoli, okrog

autour de okrog, okoli
la fusée est dans l'orbite de la Lune et tourne maintenant autour raketa je v orbiti Lune in se sedaj vrti okrog (nje)
la Terre tourne autour du Soleil Zemlja se vrti okrog Sonca
faire cercle tout autour de quelqu'un koga popolnoma obkrožiti, obkoliti
gagner autour de 1000 dinars zaslužiti okrog 1000 dinarjev
regarder autour de soi (po)gledati okrog sebe
tourner autour du pot (figuré) hoditi okoli kot mačka okoli vrele kaše, ne iti neposredno k predmetu

autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

d'un autre côté z druge strani
de l'autre côté na drugi strani, onkraj
autre part drugje
d'autre part z druge strani, od drugod
de part et d'autre z obeh strani
il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
d'autres fois druge krati, drugače, sicer
l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
en d'autres temps druge krati, sicer
de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
tant d'autres toliko drugih
qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
quelqu'un d'autre nekdo drugi
tout autre vsak drugi
aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
nous autres, nous partons mi gremo
à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
entre autres (choses) med drugim
l'un ... l'autre eden ... drugi
l'un et l'autre eden kot drugi, oba
c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
l'un l'autre eden drugega, med seboj
l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
rien (d')autre nič drugega
marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
il est devenu autre postal je drugačen
autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)

auxilium -iī, n (augēre)

1. pomoč, podpora: auxilium appellatum ab auctu Varr., auxilium esse alicui Pl. na pomoč, dixisti enim non auxilium, sed me auxilio defuisse Ci., auxilium dare V., L. ali (alicui) auxilium ferre Kom., Ci., C. idr. (komu) pomoči (pomagati), auxilium ferre pecuniae C. rešiti denar, auxilium petere ab aliquo Ci., N., V., auxilium rogare C. pomoči prositi, auxilium mittere alicui Cu.; pogosto v finalnem dat. auxilio na (v) pomoč: esse auxilio (alicui, alicui rei) Kom., Ci., C., N., S., L. idr. na (v) pomoč biti (komu, čemu), podpirati (koga, kaj), auxilio ei superest V. mu ostane v pomoč, aliquem auxilio mittere C., auxilio mitti alicui ab aliquo N., alicui auxilio proficisci N. ali venire C. idr. na pomoč iti, priti komu, accurrere auxilio S. ali alicui succurrere auxilio C. na pomoč priteči, (pri)hiteti, priskočiti (komu), aliquem auxilio arcessere C. ali accire T.; nam. finalnega dat. z dat. ali acc. in praep. ad ali (poklas.) in: ad auxilium convenire C., deos in auxilium invocare Q., accurrere in auxilium Suet., arcessere aliquem in auxilium Aur., in auxilium ali in auxilio (alicuius) esse Plin., Iust., Eutr., polliceri auxilium in publicum Q. v občo korist; s subjektnim gen.: auxilium Cereris, Gaditanorum Ci., elephantorum L., aux. domūs O.; pogosto abl. auxilio (s subjektnim gen.) s pomočjo: Graecorum auxilio Ci., auxilio tempestatis C. ali noctis S. pod okriljem...; z objektnim gen.: curia summum auxilium omnium gentium Ci., auxilium salutis Ci. ep., C., N. (tudi pl. auxilia salutis Ci.), auxilium hortandi suos Auct. b. Alx.; s praep.: alicui auxilio in paterna iniuria esse Ter., auxilium dare adversus aliquem L., Iust., auxilii latio adversus consules L., auxilium adversus ludos Cu., ferre alicui auxilium contra tantam vim sceleris Ci., auxilium petere contra aliquem Hirt.

2. occ.
a) (pri)pomoček, pomagalo, v pl. tudi pomožna sredstva, pomožni viri: rei auxilium reperire C., extremum auxilium experiri, ad extremum auxilium descendere C., minuisti auxilia populi Romani Ci., consul cuncta auxilia rei publicae labefactari... videt Ci. vse opore, omnia rei publicae consilia, auxilia, iura conciderunt Ci., assidēre auxiliis suis O. (o brodniku), auxilia magica Tib.
b) v pl. auxilia -ōrum, n (voj.) α) pomožne čete: N. idr., mittere alicui auxilia Ci., S., neutris mittere auxilia C. nepristranski ostati, auxiliis in mediam aciem coniectis C., auxilia levis armaturae Hirt., sociorum Ci., ab sociis auxilia arcessere S., auxilia cogere V., longinquis auxiliis indigere L.; v naspr. s konjeništvom = pomožne pehotne čete: equites auxiliaque barbara, equites auxiliaque barbaris omnibus imperare, auxilia equitatumque comparare, magnos equitatus magnaque auxilia exspectare C.; pren.: auxilia mihi et suppetiae sunt domi Pl. β) vojaška, vojna pomoč, čete: infirmis auxiliis proficisci C., auxilia equitum peditumque C., equestria, magna equitatus aux. Auct. b. Afr., contrahere undique auxilia Iust.
c) medic. zdravilo, lečilo, lek: anceps, optimum, auxilia imbecilliora, validiora, adhibere ali admovere auxilium, aux. corporis, adversae valetudinis, adversus profusionem sanguinis Cels., servatusque est... quisquis auxilium simile temptavit Plin. — Pooseb. Auxilium -iī, n Pomoč, Pomočno božanstvo: nam mihist Auxilio nomen Pl.

avanti

A) avv.

1. naprej:
andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
così non si può andare avanti tako ne moremo več
vai avanti a leggere beri naprej
essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
mandare avanti un'azienda voditi podjetje
mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje

2. redko prej:
avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej

3.
di qui in avanti, d'ora in avanti odslej

B) cong.

1.
avanti di, avanti che prej ko, preden:
mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval

2.
avanti che raje, kot da:
vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz

C) prep.

1.
avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi

2. pred (časovno):
avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
avanti l'alba pred zoro

Č) inter. naprej!:
Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!

D) agg. prejšnji:
l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
l'anno avanti leto poprej

E) m šport napadalec

avanzar [z/c] naprej pomakniti, pospeševati; naplačati; napredovati

avanzarse naprej iti, napredovati; bližati se

à vau-l'eau [avolo] po vodi nizdol (s tokom)

s'en aller à vau-l'eau iti po vodi, propasti
voilà tous mes projets à vau-l'eau na, pa so šli vsi moji načrti po vodi
l'affaire est allée à vau-l'eau zadeva je propadla

avdicija samostalnik
(nastop pred komisijo) ▸ meghallgatás, felvételi interjú

avivar (p)oživiti, podpihovati (ogenj), polivati, spodbuditi, razvneti

avivar el paso hitreje iti

ávto automóvil m , auto m ; coche m

reševalni avto coche m de ambulancia
dirkalni, športni avto automóvil de carreras, de deporte
dostavni, oklopni avto automóvil de repartir, acorazado
iti, peljati se z avtom ir en coche
škropilni avto automóvil de riego

avtostòp (-a) m autostop:
iti na avtostop, peljati se na avtostop fare l'autostop

babica samostalnik
1. (mati očeta ali matere) ▸ nagymama, mama
2. (pomočnica pri porodu) ▸ szülésznő, bábaasszony, bába
3. izraža naklonjenost (starejša ženska) ▸ néni, mami
Na tribuni so sedeli plešasti gospodje in dobro ohranjene šarmantne gospe, da ne rečem babice. ▸ kontrastivno zanimivo A lelátón kopasz urak és jó karban lévő, elbűvölő hölgyek, hadd ne mondjam, mamik ültek.

4. (začetnica česa) ▸ nagyi Babica rokenrola Tina Turner bo šla znova na turnejo. ▸ Tina Turner, a rock'n'roll-nagyi ismét turnézni indul.
Marina Abramović je v Beogradu rojena umetnica, ki velja za babico performansa. ▸ Marina Abramović belgrádi születésű művész, aki az előadóművészet nagyijának számít.

5. zoologija Barbatula barbatula (riba) ▸ kövi csík
Babica je talna riba, ki preždi podnevi skrita med kamenjem, kjer je zaradi svoje pisane telesne risbe izredno dobro prikrita. ▸ A kövi csík a kavicsos vízfenéken rejtőzködő halfaj, mely napközben a színezete miatt alig észrevehető.

bachab ob/po potoku navzdol; bachab gehen iti v nič

Bad, das, (-/e/s, Bäder) kopel (tudi Technik); Raum: kopalnica; (Freibad) kopališče; Ort: toplice, zdravilišče, ins Bad reisen iti v toplice, v zdravilišče

baguette [bagɛt] féminin šiba, tanka palica; musique taktirka; (= baguette de pain) dolga in tanka štruca kruha; pluriel, figuré dolgi sršati, ščetinasti lasje

baguette de chef d'orchestre taktirka
baguette magique, de fée čarodejna palica
baguette de sorcier bajalica, čarodejna palica
baguette à épousseter iztepalnik
comme d'un coup de baguette (magique) naenkrat, kot da bi udaril s čarobno paličico
marcher à la baguette (figuré) dobro, v redu funkcionirati pod strogim režimom
faire marcher, mener quelqu'un à la baguette (figuré) koga na vrvici imeti
passer par les baguettes iti skozi šibe, biti šiban (kazen)
se tailler une baguette urezati si šibo

bahut [baü] masculin (kmečka) skrinja; argot gimnazija

aller au bahut iti v šolo (gimnazijo)

baigner [bɛnje] verbe transitif kopati; namakati, namočiti; orositi; oblivati; verbe intransitif namakati se, plavati v čem, biti potopljen (v tekočini); figuré biti prevzet, prežet s čim

se baigner kopati se (na prostem)
baigner son doigt malade dans l'eau chaude pomočiti svoj bolni prst v toplo vodo
aller se baigner iti se kopat, iti na kopanje
les cerises baignent dans l'eau-de-vie češnje se namakajo v žganju
baigner dans son sang ležati v (svoji) krvi, biti ves okrvavljen
se baigner dans le sang napraviti pokol, masaker
la Seine baigne Paris Sena namaka, teče skozi Pariz
la Manche baigne les rivages de la Normandie Rokavski preliv obliva obale Normandije
baigné de larmes, de sueur ves v solzah, v znoju
baigné de soleil kopajoč se v soncu

bain [bɛ̃] masculin kopel; banja; pluriel javno kopališče

bain d'air, de boue, de soleil, de vapeur, de mer, de rivière, turc, de pieds zračna, blatna, sončna, parna, morska, rečna, turška, nožna kopel
bain à douche prha
bains municipaux, publics občinsko, javno kopališče
bains-douches masculin pluriel javno kopališče s prhami
petit bain, grand bain del kopalnega bazena za otroke, za odrasle (za plavače)
cabine féminin de bain kopalna kabina
costume masculin, maillot masculin de bain kopalni kostim, triko
caleçon masculin, slip masculin de bain kopalne hlačke
établissement masculin de bain kopališče
serviette féminin, peignoir masculin de bain brisača, plašč za kopanje
salle féminin de bain kopalnica
aller aux bains de mer iti na kopanje v morju
envoyer quelqu'un au bain (figuré) komu hrbet pokazati, odkloniti, zavrniti ga
être, tremper dans le bain (populaire) biti zapleten v neko zadevo
prendre un bain chaud, tiéde, froid kopati se v topli, mlačni, hladni vodi
remplir, vider le bain napolniti, izprazniti banjo

bajar znižati, spustiti, povesiti, nagniti, odtegniti; ponižati, ukloniti; sestopiti, peljati se po vodi nizdol; izstopiti; popustiti, pasti (cena); obledeti; pristati (letalo)

bajar la cabeza glavo povesiti; niti črhniti ne
bajar la cuesta sestopiti po pobočju
bajar la mano milejše ravnati
bajar los ojos, bajar la vista povesiti pogled, v tla gledati
bajar las orejas ponižno popustiti, odnehati
bajar el punto a a/c umeriti, brzdati
bajar a la calle iti na ulico
bajar a tierra izkrcati se na kopno
le han bajado las carnes shujšal je
bajarse sestopiti, dol se spustiti, izstopiti; skloniti se; krotiti se, umeriti se, ponižati se

bal, pluriel bals [bal] masculin ples; plesna prireditev, družba; plesna dvorana

bal de bienfaisance ples v dobrodelne namene
bal blanc ples mladih deklet (brez moških)
bal d'enfants otroški ples
bal privé domači ples
bal masqué ples v maskah
bal costumé, travesti kostumirani ples
bal de têtes ples (le) z maskami na obrazu
robe féminin de bal plesna obleka
salle féminin de bal plesna dvorana
aller au bal iti na ples
donner un grand bal prirediti velik ples
ouvrir le bal odpreti ples, plesati kot prvi