Franja

motorizzare

A) v. tr. (pres. motorizzo) motorizirati; opremiti z motorjem; opremiti z motornim vozilom

B) ➞ motorizzarsi v. rifl. (pres. mi motorizzo) pog. motorizirati se, kupiti si avto

mȍzgati -ām mozgati, misliti, razmišljati, beliti si glavo, tuhtati: dobro mozgaj prije nego počneš; navikao je da nadugo i duboko mozga

mudèč se (-éča -e se)

A) adj. che si sofferma

B) mudèč se (v adv. rabi) soffermandosi

munire

A) v. tr. (pres. munisco)

1. utrditi, utrjevati:
munire una città di torri utrditi mesto s stolpi

2. opremiti, opremljati; oskrbeti, oskrbovati; priskrbeti, izdati:
munire uno di licenza izdati komu dovoljenje
munire una porta di serratura opremiti vrata s ključavnico

B) ➞ munirsi v. rifl. (pres. mi munisco) oskrbeti se (s), priskrbeti si; zavarovati se:
munirsi di un documento priskrbeti si dokument
munirsi contro spiacevoli sorprese zavarovati se pred neprijetnimi presenečenji

muōvere^*

A) v. tr. (pres. muōvo)

1. premakniti, premikati; gibati:
muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
muovere la testa prikimati, odkimati
muovere la coda mahati z repom
muovere i primi passi shoditi
non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

2.
muovere una macchina pognati stroj
muovere una causa a qcn. koga tožiti
muovere un inganno nastaviti past
muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
muovere un rimprovero pokarati, grajati

3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

4. šah napraviti potezo

B) v. intr.

1. kreniti; iti (proti):
la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

2. začeti, začenjati; pren. izhajati

C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

3. pren. upreti se

4. biti ganjen:
muoversi a pietà usmiliti se
muoversi a sdegno biti ogorčen

muscle² [məsl] neprehodni glagol
ameriško, pogovorno s silo si utreti pot

to muscle in brezobzirno se vriniti

mustern (anschauen) motriti, pozorno (po)gledati, ogledovati si, ogledati si; Armee: novačiti; Truppen: pregledati

mutuare v. tr. (pres. mutuo)

1. izposojati si

2. posnemati

mūtuitāns -antis (mūtuāre ali -ārī) na posodo vzeti hoteč, izposoditi si hoteč: Pl.

mūtuō¹ -āre (-āvī) -ātum (mūtuus) izposoditi (izposojati) si, na posodo vzeti (jemati): Vitr., ad amicos curret mutuatum; mutuet meā causā Caecil. ap. Non., luna mutuata a sole luce fulget Plin., a quibus (sc. a tragoedia et comoedia) forma mutuaretur Tert.

mūtuor -ārī -ātus sum (mūtuus)

1. izposoditi (izposojati) si, na posodo vzeti (jemati), vzeti (jemati) v zakup: pecunias Ci.; brez acc.: cogor mutuari Ci., m. ab aliquo Ci., m. sine usuris T.; (o drugih stvareh) naje(ma)ti, v najem vzeti (jemati): domum T. (Dial.), auxilia ad bellum Hirt.

2. izposoditi (izposojati) si = vzeti (jemati) od kod: a viris virtus nomen est mutuata Ci., subtilitatem ab Academicis Ci., ab amore consilium L., verbum a simili Ci., a corruptissimo quoque poetarum figuras seu translationes Q., verba ex proximo Q., quem (sc. sensum) a Latrone mutuatus est Sen. rh., praesidium ab audaciā T., corpora mutuantur spiritum humanum et sentiunt Ap. se navzamejo človeškega duha, aliunde aliquid Lact., regem a finitimis Val. Max.

nàbaviti -īm
1. nabaviti, omisliti si, dobiti: to moram do sutra nabaviti
2. kupiti: nabaviti knjigu u knjižari, meso na pijaci, komu drva
3. ekspr. priskrbeti: popu je njegov krupni glas nabavio parohiju

nachschreiben^* pisati po nareku; (abschreiben) prepisovati, prepisati; später: napisati pozneje; bei Vorlesungen: delati zapiske, zapisovati si; Versäumtes: dopisovati, pripisovati

nachstreben stremeti k; jemandem jemati si (koga) za zgled

nàcunjati -ām ekspr. poiskati si, najti si: što ne nacunjaš sebi ženu

nadlukávati se -lùkāvām se sklanjati se in si ogledovati: čitav dan nadlukavao se nad dokumenat

nàdrijeti nȁdrēm (ijek.), nàdrēti nȁdrēm (ek.)
I.
1. spustiti se v beg: nadrli smo kao mahniti; zašto su seljaci nadrli u bijeg, ne opalivši ni metka
2. prasniti: djed nadre u smijeh
3. zamisliti si: kad nešto nadre i obeća, mora tako biti
4. natakniti: da ovo odijelo nadreš na hrastovo kolje
II. nadrijeti se natrgati se, načeti se: jedna cedulja joj se malo nadrla; skup je sada nadrt, jer su neki učesnici otišli

nàdstrešiti -īm (ijek., ek.) ekspr. z roko si zastreti: rukom je nadstrešio oči

nadstrešivati -strešujem (ijek., ek.) ekspr. z roko si zastirati: nadstrešivati oči

nagráditi nàgrādīm
1. sezidati: tanku ću ti kulu nagraditi
2. pripraviti si statve (ali podobno): baba ljeti uvijek nagradi da tka u šupici