metuō -ere -uī (metus)
I. intr. bati se za koga ali kaj, v strahu biti, biti v skrbeh za kaj, zaradi česa, na skrbi biti komu kdo ali kaj (metuere = bati se premišljeno in iz previdnosti, spoznavajoč zlo ali nesrečo, ki grozi; timere = bati se sluteč nevarnost in zavedajoč se svoje nemoči; vereri = bati se zaradi kakega nravstvenega vzroka, poseb. iz skromnosti, svetega strahu, spoštovanja ipd.); abs.: oderint, dum metuant Suet., sic qui cupit aut metuit H., metuentem vivere H. v strahu živeti; s praep.: de suā vitā Ci., de coniuge O., ab Hannibale L. bati se Hanibala, metui a Chryside Ter. pričakoval sem hude stvari od Hrizide, pro aliquā re Cels., Petr.; z dat.: Ap., pueris Pl., moenibus patriae, castris L., metuunt matres iuvencis H., inopi metuens formica senectae V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: metuo, quot patres fuerint Pl. plašno sem radoveden, kar bojim se izvedeti, metui, quid futurum esset Ter. strahoma sem pričakoval, metuo, quid agam Ter. skrbi me (= ne vem); podobno: nec metuam, quid de me iudicet heres H.; non metuo, quin … : Pl. ne dvomim, da … —
II. trans.
1. bati se koga ali česa: Enn. ap. Ci., Ca., Pl., Ter., Varr. idr., aliquem Ci., bellum, umbram suam Ci., omnia O., vertere pallor tum parochi faciem nil sic metuentis ut acris potores H., m. insidias ab aliquo Ci., periculum ex iis S., ex optimis periculum sibi, a pessimis dedecus publicum T., simul tantam in medio crescentem molem sibi se posteris metuebant, ut … L., maluit se diligi quam metui N.; s finalnim stavkom: Pl., Ter., H., Corn. idr., quod metuis, ne accidat Ci. da bi se zgodilo, da se zgodi, metuit, ut calamitatem sustinere posset Ci. da ne bo mogel, metuit, ne sibi fides habita non esset Cu. da niso držali besede; impers.: at enim, ne vel aliena polluat libido, metuitur Aug.; z inf. = bati se, plašiti se, ne upati si, ne hoteti: Pl., Cat., Plin., metuo liberam vocem innocentis audire Cu., cum his in campo dimicare Corn., reddere soldum H. ne hoteti vrniti glavnice, metuit tangi H. ali fides metuit culpari H. se ne da, penna metuens solvi H. neminljiva krila.
2. occ.
a) bati se, plašiti se koga, spoštovati koga, izkazovati komu strahospoštovanje, čutiti bojazen pred kom: patrem Ter.
b) = cavere varovati se, čuvati se, paziti se, izogibati se koga, česa: nocentem corporibus austrum H. — Od tod adj. pt. pr. metuēns -entis (z gen.) boječ se česa, plašen, v strahu pred kom ali čim, glede česa, tesnobnih občutkov, v skrbeh, zaskrbljen glede česa: consul legum metuens L., metuens pericli V., metuens futuri H., alterius viri metuens castitas H., Roma metuens domini Lucan., metuens virgae Iuv., captivitatis metuens Ap., metuentior deorum O. bogaboječ, metuentior nudae O., metuentior in posterum T.; gerundiv metuendus 3 strašen, strahoten, grozen, grozeč: multae metuendaeque res Ci., metuens magis quam metuendus S., ut magis contemnendus quam metuendus videretur Iust., si quando metuendos vos praebituri estis L., istic nunc, metuende, iace V.; z dat.: omnibus metuenda arma Iust.; z gen.: belli (v boju) metuenda virago O.; subst. n. pl.: multa ac metuenda O., pro bone Iuppiter, quam bona res est ignoratio metuendorum Iul. Val.
Opomba: Pt. pf. nimis ante metūtum Lucr. česar so se prej preveč bali; inf. pr. pass. metuīrī: Dig.
Zadetki iskanja
- migajóč (-a -e)
A) adj. che fa cenno, che si muove
B) migajóč (v adv. rabi) facendo cenno; muovendosi - míriti mîrīm
I.
1. miriti, pomirjevati: miriti neprijatelje; miriti dijete; majka doji svoje čedo, miri ga i uspavljuje
2. poteševati: miriti glad, žeđ
II. miriti se
1. pomirjevati se, ponujati si roke v spravo: dolaze starci i mire se
2. sprijaznjevati se: teško se mirimo sa stvarnošću - mirlarse bahati se, širokoustiti se; nadeti si uraden izraz
- misappropriate [mísəpróuprieit] prehodni glagol
poneveriti, nezakonito si prisvojiti - misconceive [miskənsí:v]
1. prehodni glagol
napačno si predstavljati, napačno razumeti
2. neprehodni glagol
motiti se - mitnehmen*
1. vzeti s seboj; (tragen) odnesti; Technik premakniti, sojemati, povleči; figurativ (stehlen) zmakniti
2. (teilnehmen) udeležiti se; einen Ort: obiskovati, ogledati si
3. (erschöpfen, schädigen) zdelati (prizadeti, utruditi) - mòčiti -īm
I.
1. močiti: krvlju močiti zemlju; suzama močiti jastuk
2. goditi, močiti lan: močiti lan, konoplju
3. lužiti: močiti drvo, metale
4. pomakati: močiti hljeb u sos od pečenja
5. ekspr. namakati si, močiti si: močiti žedno grlo
II. močiti se močiti se - mogóče adv.
1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo
2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
mogoče on to ve forse lo sa lui
do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore
3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino
4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?
5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!
6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni - mōlior -īrī -ītus sum (mōlēs)
I. trans.
1. kaj težkega z naporom (težavo, silo) premakniti (premikati), odpraviti (odpravljati), spraviti (spravljati) stran, proč: navigia Cu., currum O. gnati kvišku, onera pedibus Plin., ancoras L. dvigniti sidra, naves ab terrā L. odvezati, montes sede suā L. prestavljati, ignem ali fulmina dextrā V. metati, sagittas in pectus O. zaganjati, metati, ferrum O. vihteti, bipennem in vites V. zamahovati (udarjati, tolči) z dvorezno sekiro v trse, habenas V. voditi, upravljati, terram aratro V. ali samo terram L., Col. = arva ferro Lucr. (pre)orati, prekopa(va)ti; pren.: fundamenta murorum Cu. ali ima Lucan. izpodkopa(va)ti, sabulum pedes aegre moliuntur Cu. hodijo po njem, ga teptajo, portas L., T. ali fores T. ali aditum domūs Cu. ali obices portarum L. razbiti, corpora ex somno L. zbuditi, zdramiti, gentes per praefectos Cu. klicati, sklicevati k orožju, animum eius molire L. premakniti, zdramiti njegovega duha, molire animum! O. izobražuj svojega duha!
2. metaf.
a) trudoma, stežka izvesti (izvajati), izvršiti (izvrševati), storiti (početi), ustvariti (ustvarjati), narediti (delati), napraviti (napravljati), pripraviti (pripravljati), postaviti (postavljati), (z)graditi: hoc opus Cu., muros, arcem V., aedem Fl., classem V., Cu., aggere tecta V. graditi mesto in delati okop, viam V. ali aditum Cu. siloma si (iz)krčiti pot, iter V. nadaljevati, fugam V. pobegniti, laborem V. opraviti (končati) naporno delo, flumen stagnat insulasque molitur Cu. z naplavljanjem tvori otoke, in lapidibus ac parietibus et tectis moliendis occupati Sen. ph. grmadeč kamne in postavljajoč stene in strehe, ubi ad moliendum clitellae defuerant L. za postavitev branišča (okopa, palisade), stridor aquilonis molitur nives Acc. fr. dela zamete in kopiči; od tod tudi povzročiti (povzročati), narediti (delati), vzbuditi (vzbujati) kakšno stanje: moram V., letum morbosque deûm rex molitur V. pošilja, povzroča, somnum, facultatem vorandi Cels., haec … sunt in animis iudicum oratione molienda: amor, odium, iracundia … Ci.
b) podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se, skleniti (sklepati), odločiti (odločati) se, nameniti (namenjati), nameriti se (nameravati), naklepati, (za)snovati, pripraviti (pripravljati), stremeti za čim, prizadevati si za kaj: bellum Antipatro Cu. proti Antipatru, bellum in animo Vell., dolos apertos Val. Fl., ictūs Cu. poskušati streljati, multa N., Ci., Catilinam interitum urbis molientem Ci., nihil est, quod moliare Ci. tvoje početje je zaman, m. defectionem L., letum patruelibus O., sibi opem V., sibi imperium L., T., gratiam ab aliquo Petr., alicui insidias Ci., V. zalezovati koga, id moliri, ut … Ci., L., nihil aliud moliri, quam ut … H.; z inf.: Val. Fl., Amm., Aug., animo moliens proficisci in Persas N., mundum efficere moliens deus Ci., de quo molimur aliquid exquisitius dicere Ci., quae populus Carthaginiensis in nostram civitatem facere molitus est L. —
II. intr. ganiti (gibati) se, skušati premakniti (premikati) se (z mesta), premakniti (premikati) se, truditi se (s čim), prizadevati si za kaj: Pl., Ter., Ap., ceterae naves suo in loco moliebantur Ci., agam per me ipse et moliar Ci., in demoliendo signo permulti homines moliebantur Ci., audietis molientem hinc Hannibalem L. kako se Hanibal odpravlja od tod, m. a(b) terrā L. (o ladjah in mornarjih) odriniti (odrivati), adversus fortunam molitus T. boreč se zoper, insula, in quam gladiatores navibus molientes Germani nando praelabebantur T. truditi se približati se.
Opomba: Act. soobl. mōliō -īre: Senatus consultum ap. Front. Sinkop. obl. molibar: O. Inf. molirier: Lucr. - monnayer [mɔnɛje] verbe intransitif kovati novce; unovčiti; dati si plačati, vleči denar iz
- monopoliser [-ze] verbe transitif monopolizirati; figuré zase kaj zahtevati, zase si kaj lastiti
- monopolizzare v. tr. (pres. monopolizzo)
1. ekon. monopolizirati
2. pren. pritegniti nase, prisvojiti si - motorizzare
A) v. tr. (pres. motorizzo) motorizirati; opremiti z motorjem; opremiti z motornim vozilom
B) ➞ motorizzarsi v. rifl. (pres. mi motorizzo) pog. motorizirati se, kupiti si avto - mȍzgati -ām mozgati, misliti, razmišljati, beliti si glavo, tuhtati: dobro mozgaj prije nego počneš; navikao je da nadugo i duboko mozga
- mudèč se (-éča -e se)
A) adj. che si sofferma
B) mudèč se (v adv. rabi) soffermandosi - munire
A) v. tr. (pres. munisco)
1. utrditi, utrjevati:
munire una città di torri utrditi mesto s stolpi
2. opremiti, opremljati; oskrbeti, oskrbovati; priskrbeti, izdati:
munire uno di licenza izdati komu dovoljenje
munire una porta di serratura opremiti vrata s ključavnico
B) ➞ munirsi v. rifl. (pres. mi munisco) oskrbeti se (s), priskrbeti si; zavarovati se:
munirsi di un documento priskrbeti si dokument
munirsi contro spiacevoli sorprese zavarovati se pred neprijetnimi presenečenji - muōvere*
A) v. tr. (pres. muōvo)
1. premakniti, premikati; gibati:
muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
muovere la testa prikimati, odkimati
muovere la coda mahati z repom
muovere i primi passi shoditi
non muovere un dito pren. ne migniti s prstom
2.
muovere una macchina pognati stroj
muovere una causa a qcn. koga tožiti
muovere un inganno nastaviti past
muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
muovere un rimprovero pokarati, grajati
3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere
4. šah napraviti potezo
B) v. intr.
1. kreniti; iti (proti):
la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji
2. začeti, začenjati; pren. izhajati
C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)
1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
nessuno si muova! naj se nihče ne gane!
2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se
3. pren. upreti se
4. biti ganjen:
muoversi a pietà usmiliti se
muoversi a sdegno biti ogorčen - muscle2 [məsl] neprehodni glagol
ameriško, pogovorno s silo si utreti pot
to muscle in brezobzirno se vriniti - mustern (anschauen) motriti, pozorno (po)gledati, ogledovati si, ogledati si; Armee: novačiti; Truppen: pregledati