Franja

échelle [ešɛl] féminin lestev; merilo (pri zemljevidih); lestvica, skala; razdelitev na stop(i)nje; hierarhija; spuščena zanka (v nogavici); pluriel pristanišča (zlasti v Sredozemlju)

à l'échelle po merilu, ustrezno merilu, v pravilnem razmerju
sur une grande, petite échelle v velikem, majhnem merilu
sur une large échelle v veliki meri, v velikem obsegu
à l'échelle communale, nationale v občinskem, državnem merilu
sur toute l'échelle v vsakem oziru
échelle de la carte zemljevidno merilo
échelle de corde lestev iz vrvi
échelle de couleurs barvna skala
échelle d'eau, fluviale vodokàz
échelle d'escalade oblegovalna, naskakovalna lestev
échelle à, d'incendie, de sauvetage požarna, reševalna lestev
échelle logarithmique (logaritmično) računalo
échelle mobile des salaires gibljiva (življenjskim stroškom ustrezna) plačilna lestvica
échelle des pompiers lestev požarne brambe
échelle sociale družbena razvrstitev
appuyer, dresser une échelle contre le mur nasloniti, postaviti lestev ob zid(u)
escalader une échelle splezati po lestvi
être en haut de l'échelle biti na vrhu lestve (tudi figuré)
faire échelle (marine) pristati v vmesnem pristanišču
faire la courte échelle à quelqu'un pomagati komu pri vzpenjanju z oporo na rokah in na ramenih
faire monter quelqu'un à l'échelle (figuré) razjariti koga
monter à l'échelle (figuré) šalo zares vzeti
grimper à l'échelle splezati po lestvi
il n'y a plus qu'à tirer l'échelle (figuré) boljše ne moremo napraviti
si vous ne savez même pas cela, il n'y a plus qu'à tirer l'échelle če še tega ne veste, nima smisla, da nadaljujemo, se vse neha

êden one

êden od njih one of them
êden za drugim one by one, one after another, (v gosjem redu) in Indian file
êden od obeh either
niti êden not a single (one)
še êden one more, another, an additional
po êden one by one, singly, one at a time
êden drugega each other, one another, mutually
êden poleg (zraven) drugega side by side
êden za drugim (izmenoma) one after another, by turns, in succession, successively

effect¹ [ifékt] samostalnik
posledica, učinek, namen, cilj; uspeh; dejstvo; izvršitev, realizacija; korist; vsebina (pisma); produktivnost
množina vrednostni papirji, premoženje

to bring to effect, to carry into effect izvajati, uveljaviti, uresničiti
to give effect to s.th. uveljaviti kaj
in effect dejansko, v bistvu
of no effect neučinkovit, jalov
no effects brez kritja (ček)
to the same effect v istem smislu
personal effects osebne premičnine
to take effect obnesti se
to this effect v tem smislu
to some effect še kar, precej
colour effects kombinacija barv
to that effect za to
to good effect uspešno
with telling effect nedvoumno, jasno, učinkovito, uspešno
without effect zaman; neučinkovit

ego pron. personale 1. osebe (prim. gr. έγω[ν]; odvisni edninski skloni iz kor. me [gl. meus]; glede množinskih sklonov gl. nōs)

1. jaz; nom. le, če je poudarjen: meruimus et ego et pater Pl., ego sum ille consul, qui … Ci., nam Polydorus ego V.; pri historičnem inf.: ego instare, ego legem recitare Ci.; elipt.: quid ego plura de Gavio (sc. dicam)? Ci.; subst.: alter ego, ego alter idem Ci., Plin. iun. (gl. alter); mei kot gen. partitivus: pars melior mei O. boljši del mojega bistva, v pl.: nostri melior pars animus est Sen. ph.; dat.: mihi, kontr. mī, poseb. kot dat. ethicus: sit mihi (orator) tinctus litteris Ci., post mihi commissa luetis V., quid mihi Celsus agit? H. kaj mi počenja Celzus, kaj dela moj Celzus, v pl.: quid ait tandem nobis Sannio? Ter.; mihi = meā sententiā, meo iudicio po mojem mnenju: ille mihi ante alios fortunatusque laborum egregiusque animi V., dic mihi, quibus in terris … et eris mihi magnus Apollo V.; acc. mē: sine me me pontus habet O. morje mi je uničilo življenje, čeprav ne mojega telesa; neodvisen acc. mē pri vzkliku: (heu) me miserum! Ci. oj me, siromaka! joj mi, siromaku!, o me infelicem! Ci.; nom. pl. nōs = ego (pl. modestiae): nos patriam fugimus V., tako tudi abl. pl. nōbis = me: quae tam multa nobis consulibus facta sunt Ci.; abl. in dat. pl. celo pri sg.: absente nobis (= me) Ter., insperanti nobis (= mihi) Cat., nobis merenti Tib.; v pl. je dvojen gen. nostri in nostrum; nostri je pravzaprav gen. sg. zaimka noster in pomeni: enega od nas, vsakega izmed nas, torej nas; večinoma objektno: propter odium nostri Ci. do nas, miserere nostri, immemor nostri Ci., ne pecces studio nostri H. iz ljubezni do mene; potem še nostrum množinska obl. = nas vseh; rabi se v zvezi z omnis: Roma communis nostrum omnium patria Ci., quae ad omnium nostrum vitam salutemque pertinent Ci., ali kot gen. partitivus: nemo nostrum, uterque nostrum, quotusquisque nostrum?, nostrum unumquemque norunt Ci., de unoquoque nostrum Ci.

2. met.
a) ad me k meni = v mojo hišo, k mojim: eamus ad me Ter., neque domum umquam ad me litteras mittam Ci. ep. svojcem; apud me doma pri meni, v moji hiši: Phoebo sua semper apud me munera erunt V.
b) α) a me iz mojega (svojega), namreč imetja, ob moji (svoji) mošnji: a me argentum dedi Pl., se a me solvere Ci β) a me, a nobis iz moje (naše) hiše: Pl.

Opomba: Zaimek se krepi ali s pte (= sam): mihipte, mepte Ca., Pl., ali z met jaz sam, jaz s svoje strani ali le poudarjeni jaz: egomet (meimet, mihimet, memet, nosmet, nobismet): Ci. idr., cum Arvenis nosmet coniungere C., quis exsistumet memet studium meum laudando extollere S., tudi mihimet ipsi, memet ipsum, nosmet ipsos Kom., Ci. idr.; redkeje v podvojeni obl. mēmē: meme (deus) ad graviora reservat Sil. — Star. obl.: gen. sg. mis = mei: po Prisc. in Serv.; enozložen dat. sg. mei: Pl., Nov. fr., Cat., tudi mē: Varr.; acc. sg. mehe: Pac. fr., prim. Q. (I, 5, 21), in med.: Enn. fr., Caecil. fr., Pl.

eheste: am ehesten (als erster) prvi, najprej; (bald) čim prej; (am wahrscheinlichsten) še najprej, najverjetneje

einige

1. nekaj (nach einiger Zeit čez nekaj časa, an einigen Stellen na nekaj mestih, einiges Geld nekaj denarja), marsikaj, to in ono (noch einiges sagen še marsikaj povedati), priličen (einigen Eindruck machen narediti priličen vtis), precej (einigee Erfahrung precej izkušenj)

2. nekateri

3. einige 100/200 malo nad 100/200, dobrih 100/200

einmal

1. enkrat, noch einmal še enkrat; noch einmal so (alt, groß) še enkrat (starejši, večji); auf einmal naenkrat; ein für [allemal] alle Mal enkrat za vselej

2. (einst) nekoč, nekdaj

3. auf einmal nenadoma; einmal übers andere kar naprej; nicht einmal niti; nicht einmal er še on ne, niti on ne; erst einmal najprej; nun einmal pač; wieder einmal spet

eksistírati to exist; to be

ki ne eksistira nonexistent
nekaj izvodov še eksistira there are still a few copies extant

elita samostalnik
1. (najvplivnejši posamezniki) ▸ elitLjudje stradajo, elita pa kopiči milijarde. ▸ Az emberek éheznek, az elit pedig halmozza a milliárdokat.
Svetovna arheološka elita še vedno meni, da najdba ni delo človeških rok. ▸ A világ régészeti elitje még mindig úgy véli, hogy a lelet nem emberi kéz munkája.

2. (najboljši športniki) ▸ élvonalSlovenska nogometna reprezentanca je v svetovni eliti. ▸ A szlovén labdarúgó-válogatott a világ élvonalába tartozik.
Na 156 kilometrov dolgi progi je nastopilo 130 kolesarjev v kategorijah elite in pod 23 let. ▸ kontrastivno zanimivo A 156 kilométer hosszú pályán 130 kerékpáros lépett fel az elit és az U-23-as kategóriában.

éloigné, e [elwanje] adjectif oddaljen; daljen (sorodnik)

parents masculin pluriel éloignés daljni sorodniki
souvenirs masculin pluriel éloignés daljni spomini
cela arrivera dans un avenir éloigné to se bo zgodilo v daljni bodočnosti
être éloigné de son compte (figuré) uračunati se, ušteti se
je ne suis pas éloigné de croire que ... skoraj bi verjel, da ...
c'est encore bien éloigné to je še daleč
remettre à une date éloignée odgoditi na pozneje

else² [els] pridevnik
drugi

somebody else nekdo drugi
anybody else kdorkoli drugi
nobody else nihče drugi
everybody else vsak drugi
something else nekaj drugega
anything else še kaj
not anything, nothing else nič drugega
everything else vse drugo
someone else nekdo drugi
anybody else (ali anyone) kdorkoli še
nobody else's nikogar drugega

embarras [ɑ̃bara] masculin zapreka, ovira; nadlega; zastoj, zmešnjava; figuré težava, zadrega, stiska

embarras d'argent denarna zadrega, stiska
embarras gastrique želodčne motnje
embarras de la langue jecljanje
embarras de paiement plačilne težkoče
embarras du choix zadrega zaradi prevelike izbire
embarras de voitures prometni zastoj na cesti
faiseur masculin d'embarras bahač, širokoustnež
le voilà dans l'embarras on je v neprijetnem položaju, v škripcih
n'avoir que l'embarras du choix ne vedeti, kako bi se odločili; imeti težko izbiro
être dans l'embarras biti v stiski
faire des embarras, de l'embarras važnega še delati; imeti ali staviti velike zahteve
mettre dans l'embarras spraviti v zadrego
susciter des embarras à quelqu'un komu težave delati ali pripraviti
tirer quelqu'un d'embarras komu iz stiske pomagati

embryonaire [ɑ̃brijɔnɛr] adjectif embrionalen

être à l'état embryonaire nastajati, biti v začetkih, biti še v razvoju

emigracija samostalnik
1. (izseljevanje) ▸ emigráció, kivándorlásPolitično nasilje in socialne razmere so sprožili emigracije v Avstralijo in Severno Ameriko. ▸ A politikai erőszak és a társadalmi körülmények idézték elő az Ausztráliába és Észak-Amerikába irányuló kivándorlást.

2. (življenje v tujini) ▸ emigrációTam je Brecht režiral drame, ki jih je napisal med emigracijo v ZDA. ▸ Brecht ott drámákat rendezett, amelyeket az USA-ban töltött emigrációja alatt írt.
Nasprotoval je fašizmu in zato živel v emigraciji. ▸ Ellenezte a fasizmust, ezért emigrációban élt.

3. (izseljenci) ▸ emigráció, emigránsok, kivándoroltakSlovenska emigracija do konca druge svetovne vojne pravzaprav ni imela pomembnejših časopisov. ▸ A szlovén emigrációnak a II. világháború végéig tulajdonképpen nem volt jelentősebb újságja.
Castro je dejal, da je nakup prijateljski odziv na prijateljsko gesto ZDA, s čimer je še bolj razbesnel kubansko emigracijo v ZDA. ▸ Castro azt mondta, hogy a vásárlás barátságos lépés az USA barátságos gesztusára, amivel még jobban feldühítette az USA-ban élő kubai kivándorlókat.

ēmittō -ere -mīsi -missum

I.

1. ven poslati, odposlati (odpošiljati), razposlati (razpošiljati), odpraviti (odpravljati): tabulas emisi in omnīs provincias Ci., emittat ad me, qui obsignent Ci. ep., exercitum in Asiam emittere N., in lucem Stygiis emissa tenebris V.; (o knjigah): elegos emittere H. izdati, librum H., Q., Suet., Plin. iun.; voj.: essedarios ex silvis emittere C., cohortes ex statione C., in hostem emitti L., Cu., pabulatum emittitur nemo C., duabus portis omnem equitatum emisit C.; prim.: quibuscum tamquam e carceribus emissus sis Ci. si udrl.

2. occ.
a) (puščice, strele) metati, zadegati, streljati: Q., Iuv., emittere pila C., tela Ci., iacula S., sagittas Cu., manu emittere spicula, hastam, iaculum V., saxa in aliquem L., Cu., fulmina Ci.; pren.: aculeum in aliquem emittere Ci., L. koga zbosti, emittere facete dictum, maledictum Ci. izustiti, voces temere ab accusatore emissae Ci. besede, ki jih je tožnik nepremišljeno spustil iz ust, et semel emissum volat irrevocabile verbum H. izrečena beseda.
b) (kaj tekočega) izpustiti (izpuščati): Col., Suet., aquam ex lacu emittere L., aquae flumen emittunt Cu., lacus emissus Ci., izpraznjeno jezero, sanguinem emittere venis Plin. kri puščati, lacrimas emisit obortas O. razjokal se je; prim.: ova emittere Plin. leči.
c) (glas) od sebe da(ja)ti, oglasiti se, iz(pre)govoriti: Lucr., Q., Suet., cur cogis eum hanc vocem (besedo) emittere? Ci., moriere, si vocem emiseris L.; prim. še: se animam statim emissurum N. da bo dušo spustil, izdihnil.

3. izgnati, pregnati, spoditi: L., Catilinam ex urbe emisimus Ci., quod illum emiserim potius quam quod eiecerim Ci., ex domo pontificis maximi emissus Ci. „ven vržen“, ea oratione Catilinam emisi Ci.

— II.

1. izpustiti (izpuščati): agnos foras Pl., plerosque celant et noctu per vallum emittunt C., leonem emittere Cu., emissa hiems V. Od kod? z abl.: emisit caseum ore Ph., praeoptabant scutum manu emittere C. proč vreči, odložiti; s praep.: ex iudicio gratiā emitti Ci., ex eo loco ancillarum beneficio emissus est Ci. je ušel, emissa de manibus res est L. se je izmuznila, hostem de (ex) manibus emittere Ci., L. sovražniku dati priložnost, da uide; pren.: certamen manibus emittere L.

2. occ.
a) (ujetnike) izpustiti, osvoboditi: emissus est e carcere Pl., Ci., Apollonium de carcere emitti iubet Ci., ex vinculis emittere Pl., Ci., e custodia emittere Ci., N., L., ludet favis emissa iuventus V. (o zalegi čebel).
b) (osebe iz kakega pravnega razmerja) pustiti, oprostiti, osvoboditi: manu emittere aliquem Pl., L., Plin. iun., tudi samo emittere aliquem Pl., Ter., manu emittere servum L., adoptatos T.; pa tudi: librā et aere liberatum debitorem emittere L. prostost dati dolžniku, ki je plačal.
c) voj. vojne ujetnike izpustiti, oprostiti: eos ex obsidione emittere L., iugum, sub quod emissi essent L. izpod katerega so bili izpuščeni.

emō -ere -ēmī -emptum (indoev. kor. em vzeti, jemati; prim. umbr. emantur = lat. emantur, umbr. emps = lat. emptus; prvotni pomen „vzeti“, „jemati“ je ohranjen v lat. zloženkah cōmere, dēmere, prōmere, sūmere, immo in v interj. em [= eme] vzemi; prim.: emere, quod nunc est mercari, antiqui accipiebant pro sumere P. F.)

1. kupiti (kupovati); intr.: emendi et vendendi mercatura Ci., ii, qui emerant C. kupci, neque emundi aut mutandi copia erat S. ni bilo mogoče kupiti; trans.: Varr., O. idr., emere frumentum Ci., C., cum aedīs meas emeret et venderet Ci., emere mancipium, servos, venenum Ci., cum fundum emisset in diem N., aedes emere Iuv. Od kod?: puellam ab eo, aliquem de praeda Pl., mulierem ab sectoribus, aedīs a Sergio, de Papinio turibulum Ci., Tusculanum emisse de libertino homine Ci.; cena, kupčija, denar z abl.: duodeviginti minis emere Pl., agrum suā pecuniā emere T., hoc emisti grandi pecuniā Ci. za drag denar, hoc emerat HS nongentis milibus Ci., magno, parvo emere Ci. drago, poceni, emere compensatione mercium Iust.; ob nedoločeni ceni tudi z gen.: quanti agrum emerat Ter., Ci. po čem, eam domum non minoris, quam emit, redimet Ci. za nič boljšo ceno, pluris emere Ci. dražje; s praep.: per assem et libram emere Suet. = posinoviti; z adv.: male emere Ci. drago, care H., carius Ci., honorem bene vitā V. za ceno; prim. še: Turno tempus erit, magno cum optaverit emptum intactum Pallanta; subst. pt. pf. empta -ae, f sužnja: Pr.; occ. v zakup (najem) vzeti: qui decumas multo pluris voluerit emere Ci.

2. pren. kupiti si, podkupiti, plačati: emere aliquem beneficiis Pl., spem pretio Ter., fidem, iusiurandum emere Ci., emptos plausus excitare Ci. kupljeno ali plačano pohvalo, ploskanje, emptos iudices habere Ci. podkupljene, Oppianicum iudici ad emendas sententias dedisse pecuniam Ci., percussorem in eum emere Cu. morilca najeti, animos militum T., Suet., dilationem belli Iust., z abl.: Sil., pecuniā emptus Ci. podkupljen, nocet empta dolore voluptas H., pulmenta laboribus empta H., duo consules empti pactione provinciarum Ci., teque sibi generum Tethys emat omnibus undis V., dote emi O. dati se podkupiti, immortalitatem morte emere Q.

Opomba: Star. cj. pf. emissim in empsim: Pl.

empirer [ɑ̃pire] verbe intransitif poslabšati se; verbe transitif poslabšati

l'état du malade a empiré bolnikovo stanje se je poslabšalo
le traitement n'a fait qu'empirer le mal zdravljenje je bolezen samo (še) poslabšalo

èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera

enájst (-ih) numer. undici
a) v samostalniški rabi:
od enajstih so živi še trije di undici ne sono in vita ancora tre
pridem ob enajstih vengo alle undici
b) v prilastkovi rabi:
z enajstimi možmi con undici uomini
c) inv.
leži v sobi enajst è ricoverato nella stanza numero undici

enchérir [ɑ̃šerir] verbe intransitif (po)dražiti se, posta(ja)ti dražji

enchérir sur une offre ponuditi višjo ponudbo
enchérir sur quelqu'un staviti višjo ponudbo kot kdo drug, figuré iti (še) dlje kot kdo drug
enchérir sur la vérité pretiravati (v govorjenju)