Franja

Zadetki iskanja

  • zaplésati (-pléšem) perf.

    1. mettersi a ballare; ballare

    2. girare, volteggiare:
    metulj je zaplesal nad travnikom sul prato volteggiò una farfalla

    3. sobbalzare, sussultare:
    udaril je po mizi, da so kozarci zaplesali con un pugno sul tavolo fece sobbalzare i bicchieri

    4. pren. soffiare impetuoso, imperversare (di uragano)

    5. scontrarsi, vedersela con qcn.:
    če jo boš še pretepal, bova midva zaplesala non toccarla, se no te la dovrai vedere con me
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    črke, številke so mu zaplesale pred očmi le lettere, i numeri gli ballavano davanti agli occhi
    pogled mu je zaplesal po dvorani il suo sguardo vagò per la sala
    zdelo se mu je, kot da je vsa soba zaplesala okoli njega gli sembrò che tutta la stanza gli girasse intorno
  • zaplêsti (-plêtem) | zaplétati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. rattoppare intrecciando

    2. intricare, aggrovigliare, imbrogliare; attorcigliare:
    zaplesti nogo v mrežo rimanere con la gamba aggrovigliata nella rete
    zaplesti verigo imbrogliare la catena
    pren. zaplesti koga v svoje mreže irretire, abbindolare qcn.

    3. pren. imbrogliare, complicare:
    dogodek je položaj še bolj zapletel l'avvenimento ha complicato ulteriormente la situazione

    4. pren. coinvolgere:
    zaplesti koga v zadevo coinvolgere qcn. in uno scandalo
    zaplesti koga v pogovor coinvolgere qcn. nella conversazione

    5. lit. intrecciare le fila, svolgere la trama (di un romanzo, di un dramma)

    B) zaplêsti se (-plêtem se) | zaplétati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. aggrovigliarsi, avvilupparsi, imbrogliarsi; rimanere aggrovigliato, intricato:
    zaplesti se med trnje rimanere aggrovigliato nelle spine

    2. pren. complicarsi, intorbidarsi:
    položaj se zapleta la situazione si va complicando

    3. rimanere implicato, coinvolto (in una relazione); avere una relazione:
    zapletel se je s precej mlajšo žensko ha una relazione con una donna parecchio più giovane

    4. confondersi; impappinarsi, (zlasti pri gledališki igri) impaperarsi:
    jezik se mu zapleta si impappina, si impapera (a parlare, a recitare)
    zaplesti se v nevarno pustolovščino imbarcarsi in una brutta avventura
    zaplesti se s čudnimi ljudmi compromettersi con individui poco raccomandabili
    omotičen se zapleta po cesti procede vacillando
  • zaplóskatí to clap one's hands

    takó so mu zaploskali, da je moral še enkrat igrati they clapped him so enthusiastically that he had to play an encore
  • zaródek embryo

    v zaródku in embryo
    biti še v zaródku to be still in embryo
  • zarogovíliti (-im) perf.

    1. gesticolare, sbracciarsi:
    zarogovilil je z rokami in padel si sbracciò e quindi cadde

    2. fare chiasso, strepitare:
    nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila il temporale, dopo aver strepitato per un po', si dileguò

    3. arrabbiarsi, infuriarsi:
    mir, drugače bo še zarogovilil calma, ragazzi, se no papà si arrabbia
  • zaslúžiti (-im) perf.

    1. (dobiti denar za opravljeno delo) guadagnare:
    zaslužiti komaj za stanovanje in hrano guadagnare tanto da sbarcare il lunario
    zaslužiti na kupe denarja guadagnare soldi a palate
    na lahek način zaslužiti denar guadagnare senza molta fatica

    2. pog. prendere lo stipendio, lavorare

    3. (imeti dobiček) guadagnare:
    zaslužiti pri prodaji, s prodajo guadagnare con la vendita

    4. (upravičeno kaj dobiti) meritare:
    povedati komu, kar zasluži dire a qcn. quel che si merita
    v bitki zaslužiti odlikovanje nella battaglia meritarsi la medaglia al valore
    cerkev zasluži ogled la chiesa merita una visita
    pren. še slanega kropa, še za sol ne zasluži guadagna pochissimo, è un pessimo lavoratore
  • zastónj gratis, gratuitously; for nothing, free, free of charge; (zaman) in vain, to no purpose

    skoraj zastónj sem to dobil I got it dirt cheap
    to se lahko zastónj dobi it can be had for the asking
    to sem kupil skoraj zastónj I bought it for a song
    zastónj se mučiti to labour in vain, (figurativno) to beat the air
    še zastónj tegá ne bi hotel imeti I would not have it as a gift
    vse moje prizadevanje je bilo zastónj all my efforts were in vain
    ta zdravnik zdravi reveže zastónj that doctor treats poor people free
  • zašuštrati glagol
    neformalno (slabo narediti; uničiti) ▸ elpuskáz, elbaltáz, elfuserál
    Razširile so se govorice, da so preiskavo umora zašuštrali kriminalisti. ▸ Olyan mendemondák keringtek, hogy a gyilkosság vizsgálatát a nyomozók baltázták el.
    Zdi se, da znam delati komedije, doslej niti ene še nisem zašuštral. ▸ Azt hiszem, tudok vígjátékokat készíteni, eddig egyet sem puskáztam el.
    Ginekologinja jo je dobro zašuštrala. ▸ A nőgyógyász alaposan elfuserálta.
  • zató

    A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
    termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
    rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
    če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
    razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
    uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
    to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

    B) zató konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
    bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

    2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
    piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

    3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
    zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

    4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
    zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria
  • zavekati glagol
    1. pogosto v leposlovju (zajokati) ▸ felsír
    Ko zaveka otročiček, mu potisne dojko v usta. ▸ Amikor a kisded felsír, a szájába nyomja az emlőjét.

    2. pogosto v leposlovju (tarnati) ▸ sopánkodik, siránkozik
    "Nos si mi zlomila!" je zavekal. ▸ „Eltörted az orrom!” – sopánkodott.

    3. pogosto v leposlovju (o rojstvu) ▸ világra jön, napvilágot meglát
    Ob 7.45 je na svet zavekalo novo dete. ▸ 7.45-kor jött a világra az újabb gyermek.
    Dan pa je bil očitno več kot naklonjen tudi porodnicam, saj je v 24 urah v porodnišnici zavekalo več kot tridesetkrat. ▸ A jelek szerint a vajúdó nők számára is eszményi volt a nap, mivel 24 óra alatt több mint 30 kisbaba látta meg a napvilágot.

    4. pogosto v leposlovju (o nastanku) ▸ napvilágot meglát
    Priznati moram, da sem v spletu našel še druge datume, ko naj bi mladi internet prvič zavekal, in različna imena "pravih očetov", ki so ga zaplodili. ▸ Be kell vallanom, hogy más dátumokat is találtam a világhálón arról, hogy mikor látott napvilágot először az internet, és az őt nemző „valódi apák” különböző neveire bukkantam.
  • zazdehati glagol
    literarno (o vdihu zraka) ▸ ásít, ásítozik
    Težko zavzdihne, si pomane oči, vse pordele od dolgotrajne vožnje in zazdeha. ▸ Nagyot sóhajt, megdörzsöli a szemét, amely tiszta vörös a hosszú vezetéstől, és ásít egy nagyot.
    "Kaj še nikoli niste tako na široko zazdehali, da bi se vam zaskočila čeljust?" ▸ Soha sem ásított akkorát, hogy kiugrott volna az állkapcsa?
  • zažíva adv. in vita; vivente:
    še zaživa si je izbral naslednika ancora in vita si scelse il successore
  • zborovodja samostalnik
    (vodja pevskega zbora) ▸ karnagy, karvezető
    delovati kot zborovodja ▸ karnagyként tevékenykedik
    pod vodstvom zborovodje ▸ karnagy vezényletével
    Pri tem sta še kako pomembna sodelovanje s skladatelji in obenem prizadevanje, da te stvaritve predstavimo občinstvu doma in v tujini, je povedala zborovodja, ki z zborom sodeluje od njegove ustanovitve. ▸ Mindennél nagyon fontos a zeneszerzőkkel való együttműködés és az arra való törekvés, hogy az alkotásokat a hazai és a külföldi közönség elé tárjuk, mondta el a karnagy, aki az énekkarral annak megalapítása óta együttműködik.
  • zdaj1

    1. (ta trenutek) jetzt (do zdaj bis jetzt, zdaj končno jetzt endlich, takoj/prav zdaj gleich jetzt, zdaj že/šele/še jetzt schon/erst/noch, že/šele/še zdaj schon/erst/noch jetzt); (s tem trenutkom) nun (zdaj si ti na vrsti nun bist du an der Reihe, kaj praviš zdaj? was sagst du nun?); v preteklosti ali prihodnosti: nun (od zdaj sta bila prijatelja von nun an waren sie Freunde, zdaj ni bilo več umika nun gab es keinen Rückzug mehr, kaj pa zdaj? und was nun?)

    2. (dandanašnji) jetzt, heutzutage, nun
    včasih …, zdaj … früher …, nun/jetzt …

    3. (po vsem tem) nun, inzwischen, mittlerweile (položaj se je zdaj spet nekoliko popravil die Lage hat sich nun/inzwischen/mittlerweile wieder etwas gebessert)

    4.
    od zdaj (poslej) von hier an/ab
    za zdaj (zazdaj) einstweilen
    |
    ob/pri okoliščinah, kakršne so zdaj bei so gestalteten Umständen
    naj zdaj opišemo wir wollen jetzt beschreiben
    zdaj je pa zadosti! [Schluß] Schluss jetzt! Jetzt ist aber Feierabend!
    zdaj pa dajmo! jetzt gilt's!
    zdaj pa imaš da hast du den Salat
    zdaj pa resno/zares! Scherz beiseite!
    zdaj šele (zanalašč) nun erst recht
  • zdàj

    A) adv.

    1. adesso, ora; poc'anzi:
    ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
    zdaj je bil tu era qui poc'anzi

    2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
    zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

    3. (poudarja zahtevo) ora:
    zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

    4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
    tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
    si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
    še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

    5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
    pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

    6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
    zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
    zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

    7. zdaj ko ora che, dal momento che:
    zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj ali nikoli ora o mai più
    mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
    kaj pa zdaj? e ora?
    za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
    že zdaj fin d'adesso
    zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
    zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
    zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

    B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
    pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!
  • zdaleč bei weitem, weitaus; mit Abstand
    še zdaleč ne bei weitem nicht, nicht im Entferntesten
  • zdáleč adv.

    1. di, da lontano

    2. pren. in genere, affatto, di gran lunga, di molto:
    posvečati čemu zdaleč največ pozornosti dedicare un'attenzione di gran lunga maggiore
    zdaleč preseči načrte superare di molto i piani

    3. affatto:
    ali ste se naveličali? Ne, še zdaleč ne vi siete stufati? Nient'affatto! Nemmeno per sogno!
  • zdávnaj adv. da molto (tempo), molto tempo fa:
    že zdavnaj rešena vprašanja questioni risolte da molto tempo
    ogledali so si veliko, čeprav še zdavnaj ne vseh videro molte cose, non però tutte
  • zdélati (-am) | zdelováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. estenuare, sfinire, fiaccare, logorare:
    pot na vrh ga je zdelala la salita lo estenuò

    2. pren. (pretepsti, pretepati) bastonare, picchiare, legnare

    3. pren. criticare aspramente, stroncare

    4. pren. danneggiare, dissestare (strada); logorare (pantaloni)

    5. šol. finire la classe, gli studi:
    komaj je zdelal ha finito a malapena la classe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zdelati še liter bere un altro litro
    pren. zdelati nasprotnika battere, sbaragliare l'avversario
    pren. zdelati previse scalare, superare gli strapiombi

    B) zdélati se (-am se) perf. refl. spossarsi, estenuarsi, sfiancarsi; stancarsi
  • zdéti se to seem; to appear; to look (like); to have the air (of)

    zdi se mi it seems to me
    zdi se (kazno je, kaže) it seems, it would seem
    to se mi zdi zelo čudno I find that very strange
    naj se zdi še tako čudno, nenavadno strange as it may appear
    tako se zdi (tako je videti) so it seems
    kot se vse zdi as it seems, to all appearances
    kot se zdi (kot je videti) apparently, seemingly
    zdi se, da bo deževalo it looks like rain
    zdi se mi znan I think I know him
    zdi se, da je bolan he seems to be ill
    zdi se, da pomoč ni potrebna it seems there is no need of help
    ni se mi zdel posebno inteligenten he did not strike me as being particularly intelligent
    meni se zdi (= jaz mislim) I think, in my opinion
    kakor se ti zdi primerno as you think proper (ali fit)
    zdi se, da jaz (ti, mi... itd.) I (you, we... etc) seem to...
    zdi se, da to verjamete (verjamejo) you seem (they seem) to believe it
    zdi se, da tega ne more zanikati it seems that he cannot deny it
    zdi se, da jabolka tu ne rastejo apples do not seem to grow here
    ta vest se zdi resnična this news rings true