Franja

dēsuēfaciō -ere -fēcī -factum (*dēsuēre in facere)

1. kaj iz navade spraviti: Tert.

2. pass. dēsuēfīō -fierī -factus sum česa odvaditi (odvajati) se: multitudo desuefacta a contionibus Ci., catuli desuefiunt (sc. a matre) Varr. se odstavljajo.

dēsuēscō -ere -suēvī -suētum

1. trans. (o stvareh) iz navade spraviti, odvaditi (odvajati): Tit. fr., Ap., res desueta L., diu desueta arma V. ki se ga je že davno odvadil, desueta sidera cerno O. ki sem se jih odvadil gledati, voces iam mihi desuetae O., desueta verba O., ne in desuescendis morentur Q.

2. intr. (o bitjih) česa odvaditi (odvajati) se, večinoma v pt. pf. dēsuētus 3 odvajen, ne več vajen; abs. in z dat.: paulatim antiquo patrum desuescit (nekateri pišejo dissuescit) honori Sil., desueta corda, iam desueta triumphis agmina V., fera desueta silvis Lucan.; fera desueta rabiem (grški acc.) Stat.; z inf.: iam pridem desueto Samnite clamorem Romani exercitūs pati L.

détachable [detašabl] adjectif ki se da iz-, odtrgati, odstranljiv, snemljiv

coupon masculin détachable kupon, ki se da odtrgati
cahier masculin à feuilles détachables zvezek z odstranljivimi listi
imperméable masculin à capuche détachable dežni plaščs snemljivo kapuco

détaler [detale] verbe transitif, vieilli vzeti blago iz izložbe; verbe intransitif, familier zbežati, popihati jo

detektívka ž
1. književno djelo (del-) iz života ili djelovanja (del-) detektiva
2. detektivka, žena detektiv

déterrer [-tɛre] verbe transitif izkopati, izgrebsti iz zemlje; figuré odkriti, izslediti, izbrskati, stakniti

déterrer un arbre, un pieu izkopati, izpuliti drevo, kol
déterrer un trésor enfoui izkopati zakopan zaklad
déterrer un obus izgrebsti granato
déterrer un mort, un cadavre izkopati mrliča, truplo
déterrer une lettre dans les archives najti, odkriti pismo v arhivu

détersion [-tɛrsjɔ̃] féminin (o)čiščenje; iz-, umivanje; dezinficiranje

dētēstātiō¹ -ōnis, f (dētēstārī)

1. obr. preklinjanje, prekletev, zakletje: Sen. ph., Gell., dira H., primoribus … ea detestatione obstrictis L.

2. pren. odvračanje (kazni), pokora: scelerum Ci., Plin.

3. jur.
a) d. sacrorum slovesna odpoved rodbini = izstop iz rodu: Gell.
b) naznanjanje ob pozivanju prič (pred pričami): Gell.

dētēstor -ārī -ātus sum

1. obr.
a) komu kaj hudega od bogov prositi ali nadenj klicati, komu vse zlo (od bogov) želeti: in caput eorum d. minas periculaque L., deorum iram in caput infelicis pueri Plin. iun.
b) (bogove pozivajoč) prekleti (preklinjati): detestor exitum (belli civilis) Ci., omnibus precibus detestatus Ambiorigem C. na vse načine preklinjajoč, eum fratricidam detestans compellabat N., hostilique caput prece detestatur euntis O., causam auctoremque cladis d. T., indignam sortem populi Romani palam et clare d. Suet.; od tod dētēstandus 3 prekleman, preklet: memoria Val. Max., fraus T.; pt. pf. in inf. pr. s pass. pomenom: bella matribus (grški dat.) detestata H., in isto … coetu detestari Ap., ab omnibus detestari Aug.

2. pren. (slovesno) odvrniti (odvračati), odkloniti (odklanjati), proti čemu pričati, protestirati: ut a me … patriae querimoniam detester Ci., o di immortales, avertite et detestamini, quaeso, hoc omen! Ci., omnes memoriam consulatus tui, facta, mores … a re publica detestantur Ci., invidiae detestandae gratiā Ci.

3. jur.
a) slovesno odpovedati se rodu, izstopiti iz rodu (prim. dētēstātiō¹ 3. a)): Gell.
b) ob pozivanju prič (pred pričami) naznaniti (naznanjati): G. (Dig.).

détoxication [-tɔksikasjɔ̃] féminin izločanje toksinov iz organizma

detrain [ditréin] prehodni glagol & neprehodni glagol
izložiti iz vlaka; izstopiti iz vlaka

detritico agg. (m pl. -ci) iz drobcev, drobčast

détrousser [-truse] verbe transitif opleniti, iz-, oropati

détrousser un voyageur, un promeneur oropati potnika, sprehajalca

deverbale

A) agg. jezik deverbativen; glagolski, izpeljan iz glagola

B) m jezik deverbativ

dezertírati -am dezertirati, pobjeći (-beći), bježati (bež-) iz vojske

diacopraegīās (= διὰ κόπρου αἰγείᾱς) zdravilo iz kózjaka (= kozjih iztrebkov): Cael.

diacopron (= διὰ κόπρου) zdravilo iz govna: Marc.

diaeteōn (= διὰ ἰτεῶν) zdravilo iz vrbovega soka: Cael.

diaglauciōn ali diaglaucium -iī, n (gr. διὰ γλαυκίων) mazilo iz velikocvetnega krvavega mlečka (glaucion): Plin. (nekje dia glauciu = διὰ γλαυκίου).

dialibanōn (= διὰ λιβάνων) mazilo iz kadila: Marc.