-
γαμβρός, ὁ [Et. γαμ-ρός, gl. γαμέω] sorodnik po ženitvi: 1. hčerin mož, zet. 2. svak (sestrin mož, ženin brat). 3. tast.
-
γαμέτης, ου, ὁ mož, soprog.
-
γαμέω [Et. kor. gem, lat. geminus, dvojček; gener iz gemer (po gen-us). – Obl. fut. γαμῶ, γαμοῦμαι, aor. ἔγημα, ἐγημάμην, pf. γεγάμηκα, -μημαι; ep. ion. fut. γαμέω, aor. NT ἐγάμησα, fut. ep. med. γαμέσσεται (Il. 9, 394 stoji sedaj γε μάσσεται poiskal bo)] 1. act. a) o možu: (o)ženim se, poročim se, vzamem za ženo τινά, abs. Plut. Per. 7 obhajam (imam) ženitovanje; γυναῖκα εἰς οἰκίαν vzamem za ženo v hišo, γάμον γαμεῖν zakon skleniti, τινός s kom, τοὺς πρώτους (γάμους) ἐγάμεε Κύρου δύο θυγατέρας prvič in drugič se je oženil z dvema K. hčerama, λέκτρα βασιλέων γαμέω oženim se s kraljevo hčerjo, ἐξ ἐμεῦ γῆμαι vzeti ženo iz moje hiše; ὁ γεγαμηκώς oženjenec, poročenec; b) o ženi: NT omožim se, vzamem za moža; Evr. Med. 606 γαμοῦσά σε ko sem se s teboj omožila. 2. med. omožim se s kom τινί; o starših: dam hčer za ženo, omožim (hčer). 3. pass. ἡ γεγαμημένη omožena (žena).
-
Γαμηλιών, ῶνος, ὁ sedmi atiški mesec (januar – februar).
-
γάμος, ὁ 1. svatovščina, ženitvovanje, pirovanje, γάμον τεύχω, ἀρτύω imam, napravim ženitvovanje; pos. svatovski obed, γάμον ἑστιῶ, ποιῶ, δαίνυμι, ἐπιτελέω dam, napravim svatovski obed, svatujem, pirujem. 2. ženitev, možitev, zakon; γάμον γαμεῖν skleniti zakon, omožiti se; evfem. tudi razuzdano življenje. 3. meton. (zakonska) žena; γάμον λαμβάνω γενναῖον vzamem ženo iz plemenite hiše.
-
γαμψ-ῶνυξ, υχος, ὁ, ἡ (ὄνυξ) ep. poet. z zakrivljenimi kremplji, krivokrempljat.
-
Γανυ-μήδης, εος, ους, ὁ (γάνυμαι) Trosov sin, Zevsov dvorni točaj.
-
γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.
-
γαργαλισμός, ὁ ščegetanje, žgačkanje.
-
γαστρί-μαργος 2 požrešen; subst. ὁ požrešnik.
-
γαυλός, ὁ ep. ion. 1. okrogla posoda, golida. 2. vedro, korec (s katerim so zajemali vodo).
-
γαῦλος, ὁ ion. trgovska (tovorna) ladja.
-
γείτων, ονος, ὁ, ἡ 1. adi. soseden,. 2. subst. sosed, soseda.
-
Γέλα, ἡ (gen. ας, ion. ης) mesto na Siciliji; preb. ὁ Γελῷος.
-
Γέλας, ᾱ, ὁ reka pri Geli.
-
γελαστής, οῦ, ὁ (γελάω) poet. smejavec, zasmehovavec.
-
Γέλων, ωνος, ὁ tiran v Sirakuzah.
-
γέλως, ωτος, ὁ [ep. dat. γέλῳ] 1. smeh, smejanje, krohot; ἐπὶ γέλωτι za šalo; γέλωτα ὀφλισκάνω zaslužim smeh; γέλωτα παρέχω vzbujam, povzročam smeh; κατέχω γέλωτα vzdržujem se smeha, zatrem smeh. 2. zasmeh(ovanje), roganje; εἰς γέλωτα τρέπω obračam kaj na smešno stran; γέλωτα τίθεμαί τι smešim kaj, smejem se komu; γέλως εἰμί, γίγνομαι zasmehujejo me; γέλως ἔσθ' ὡς smešno je, kako.
-
γελωτο-ποιός, ὁ šaljivec, burkež, pavliha.
-
γενέτης, dor. -τᾱς, ου, ὁ poet. γενέτωρ, ορος, ὁ ion. poet. 1. oče, praded. 2. potomec, sin.