Franja

écouter [ekute] verbe transitif poslušati; prisluškovati, vleči na ušesa; uslišati; familier ubogati

ne pas écouter ne ubogati (o otroku)
je t'écoute! mislim da! kájpada!
n'écouter que son courage, que ses instincts poslušati le svoj pogum, svoje nagone
n'écouter que d'une oreille le na pol poslušati
écouter d'où vient le vent (figuré) obračati plašč po vetru
ne vouloir écouter personne ničesar si ne dati reči
s'écouter (familier) preveč važnosti pripisovati svojim majhnim nevšečnostim, biti (pre)mehkužen
si je m'écoutais, je n'irais pas à ce rendez-vous če bi bilo po mojem, ne bi šel na ta sestanek
s'écouter parler afektirano govoriti, uživati v svojih besedah

edíni alone; (the) only; the sole; (en sam) single; unique

on edíni more to napraviti he alone can do it
moj edíni cilj my one and only object
edíni dedič the sole heir
edína pot (iz tega) the only way (out of it)
ena edína napaka bi vse pokvarila a single mistake would spoil it all
imeti en edíni (sam) cilj to have a single aim in view
moja edína skrb my one and only care
edíni primerek the only extant specimen

ēditiō -ōnis, f (ēdere)

1. porod: Icti., Tert.

2. izdaja, objava: libri Sen. ph., Q., Plin. iun.; met. izdaja = izdani spis: qui (versus) in omni editione invenitur Q., veterem editionem nostrae translationi compara Hier.

3.
a) naznanilo, poročilo pisatelja: in tam discrepante editione L.
b) jur. α) editio tribuum tožnikovo svetovanje (4) okrajev, izmed katerih naj bi se izvolili sodniki (porotniki): Ci. (Pro Plancio XVI, 39 in 41). β) ed. actionis naznanilo pravdajočih se strank sodniku, ki jim je bil določen, o tožbi in obliki tožbe: Ulp. (Dig.)

4. storitev, prireditev: operarum Icti., munerum Eutr., Lact., arenae Symm. prireditev gladiatorske igre.

ēdūcō -ere -dūxī -ductum (imp. ēduc, toda ēdūce: Pl., star. inf. pr. pass.: ēdūcier Pl.)

I. izvleči (izvlačiti), izdreti (izdirati), potegniti (potezati): gladium Ci., C., S., Iuv., ferrum eduxit (namreč iz rane) O., eduxit corpore telum V.; occ. (o žrebu): tris sortes conici, unam educi Ci.; tudi brez sors: educit ex urna tris Ci., homo felix educet, quas volet (tribus) Ci. bo izžrebal; (o mladičih): izvaliti, povreči: pullos Pl., fetum Plin.; (o tekočini): si hoc eduxeris Pl. če izpiješ.

— II.

1. voditi iz … , peljati iz … , odvesti (odvajati), vzeti: populum e comitio Varr., educ tecum omnīs tuos Ci., cum ceteri quos voluerant legatos eduxerint Ci. so vzeli s seboj, ed. natam O. iz podzemlja privesti, virtus leto te educere potest Val. Fl., se multitudini ed. Sen. ph. odtegniti (odtezati) se; z dvojnim acc.: hos secum milites Ci., comitem ed. aliquem H. s seboj vzeti. Kam? aliquem huc foras Pl., se ed. foras Ter. oditi, quos educere in provinciam non potuit Ci., ed. aliquem secum rus Ci., ed. in agros … iumenta canesque H. na lov voditi, aliquem in cubiculum Suet. Od kod? exercitum castris (abl.) Ci., C.; s praep: uxorem ab domo secum Ci., aliquem de senatu Ci., aliquem e custodia Ci., aliquem ex urbe L., equos ex Italia L. izvažati, gregem e navi Suet. izkrcati.

2. occ.
a) voj.: (četam, vojski) veleti odriniti, odpraviti se, vzdigniti se, odkorakati: copias educunt Pl., ed. exercitum citra Rubiconem Ci., exercitum ex Syria Ci., exercitum in expeditionem Ci., e castris duas legiones C., legiones ex hibernis C., cohortes ex urbe C., copias in aciem N., ex navibus copias N. izkrcati, Numidas equites … expeditos educit S., ed. pubem castris V.; o poveljniku samem z neizraženim obj.: si (Caesar) maturius ex hibernis educeret C. ko bi … odrinil, Tullus … in aciem educit L., Ap. Claudius … tribus simul portis eduxit L.
b) (ladjam, ladjevju) odjadrati (odpluti) veleti: naves ex portu C., classem portu Plin., pinus educta navalibus O.
c) jur.: (obtoženca) pred sodišče (pred sodnika) postaviti, gnati, pozvati: Q., domum, ad istum in ius eductus est Ci., Sthenium statim educunt Ci., is quidem eductus ad consules Ci.; na kaznovanje odvesti: tintinnaculos vos voltis educi viros Pl.
č) (vodo) napeljevati, spelj(ev)ati: lacus ita eductus, ut … Ci. voda iz jezera tako spuščena, da … , ed. aquam in fossas Plin. ali in fundum Icti.
d) (stavbe) naprej pomakniti: turrem in extremam navem T., moles, quam eductam in Rhenum retulimus T.

— III.

1. „speljati“ = zgraditi, sezidati: molem V., aram caelo (dat. = do neba) V., caelo educitur ara Sil., sub astra educta turris V., moenia educta caminis Cyclopum V. sezidano iz železa iz delavnic Kiklopov, instar montium eductae pyramides T., ed. pyram Sil.; pesn.: (signa aulaeorum) placido educta tenore tota patent O. ki se počasi dvigajo (vzdigujejo), quae me … superas eduxit … sub auras O. ki me je povzdignila, animumque moresque aureos educit in astra H. kuje v zvezde = poveličuje.

2. pren.
a) (= ēducāre) vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati), odgojiti (odgajati): Cu., Col., Iuv., Sil. idr., istam eduxi meae domi Pl., ed. aliquem a parvulo Ter., aliquem bene et pudice Ter., hic (pullus) ita eductus Varr., qui istius domi erat eductus Ci., ed. natos, parvos fetus V., Virbius eductus umentia circum litora V., quem tibi coniux educet silvis regem V., an me in praetorio patris … prope natum, certe eductum, … cum semenstri hoc conferam duce L., eductus in contubernio legionum T. ali Cassius … severā patris disciplinā eductus T. vzgojen v … ; pesn.: aura distinctos educit verna colores Cat.
b) (čas) preživeti, prebiti: ed. pios annos Pr., dena saecula Sen. ph., nimbos Val. Fl., adloquiis ludoque educite noctem Val. Fl., insomnem ludo ed. noctem Stat., sub hiberno somnos ed. caelo Sil.

effectus -ūs, m (efficere)

I. pass.: kar je narejeno, delo, učinek, uspeh, posledica: effectus eloquentiae est audientium approbatio Ci., earum herbarum vis et eff. Ci., amnis effectu dispar O. ki ima drugačen učinek, stultum consilium effectu caret Ph.

— II. act.: izvrševanje, opravljanje, dejavnost, dejanje: parentes violare in effectu est Ci. je neka dejavnost, timere est sine effectu Ci. ni nikakršna dejavnost, effectus operis L., opera erant in effectu L. so se gradila, aetas extrahitur sine effectu L. ne da bi se kaj dogajalo, ad effectum adducere L. dovršiti, non caret effectu, quod voluere duo O., ad effectum vires dare Pr., consiliorum eff. Cu., impediare effectum Ph.

ēgregius 3, adv. -ē (ē in grex) iz črede izbran, od tod pren.

1. izbran, izvrsten, odličen, izboren, vrl, sijajen, krasen: forma, facies Ter., vir egregius Paullus, M. Scaurus, civis egregius, egregius poëta Ci., egregia fides, virtus, voluntas C., sigilla, templum Iovis Ci., liberalitas S., funus egregie factum H. sijajen pogreb, corpus eg. H., O. krasno telo, domūs egregiae H. palače, egregium silentium H. popoln molk, Caesar egregius H., victoria, senatus, par consulum L., egregium decus formae V., eg. laus, gens, urbs, os, stirps, iuvenis, animal V., uterque egregie Graece loquebatur Ci., locus egregie munitus C. Od tod v pogovornem jeziku pogosto le = poseben, prav dober: Hercules egregie factus ex aere Ci., egregie placere Ci. Včasih iron.: illa egregia mater Ci. (ki ima svojega zeta za ljubimca), egregia interea coniunx arma amovet V. (o ženi, ki izdaja svojega moža). Z določilom
a) v abl. instrumenti: coloribus egregiis et odoribus Lucr., egregius formā, pietate vel armis V., bello V., T., virtute V. moribus T.
b) v loc.: egregius animi V. izredno srčen, hraber, militiae S. spreten v boju, v orožju, fati mentisque egregius Stat.
c) s praep.: egregius in aliis artibus S., in bellica laude Ci., in procuratione civitatis Ci., quorum egregia in ea re fuisset industria N. ki bi se bili pri tem odlikovali s svojo delavnostjo, ingenium egregium ad miserias Ter., egregia indoles ad dicendum Ci., vir ad cetera egregius L.; z grškim acc.: regnum, cetera egregium L.
č) z inf.: pollice honesto egregius lusisse senes Pers.

2. časten, slaven: et sibi et cunctis egregium T., mihi egregium erat Pompei subolem in penates meos adsciscere T.; kot subst. neutr. = slavna dela: ut alia egregia omittam S., tamquam egregium T. kot kaj izvrstnega, scelera pro egregiis accipere T., egregium publicum dehonestare T. slavo države; egregius v cesarski dôbi naslov visokih dostojanstvenikov = prečastni, (njegovo) gospostvo: Lact., Cod. Th.

Opomba: Nenavaden superl.: mulier egregiissima Pac. fr., egregiissime (voc. masc.) Gell.

ēiciō -ere -iēcī -iectum (ē in iacĕre)

I.

1. ven vreči, vreči iz česa: foras aedibus me eieci Pl., eicere aliquem hinc Ter. eicere domo Pl. ali domu sua Ci., P. Clodii cruentum cadaver eiecisti domo Ci., od tod: ne corpus eiciatur Ci. da se vrže ven in ne pusti vnemar, nepokopano, tako tudi: cadaver eiectum Ci.; eicere navigantem in alto de navi Ci., vestimenta in ignem N., cadavera cellis H.

2. occ.
a) izvreči, izmetati: magnos fluctus Lucr., undam O., spumas aëno O. (o ognju), eiectum Polydori in litore corpus O., eicere χολήν Ci. ali sanguinem Plin. (iz)pljuvati, semen suis sedibus Lucr., elleboro accepto quidquid in visceribus haerebit eiecturum deiecturumque se Sen. ph., eicere calculos per urinam Suet., partum Suet. splaviti, v tem pomenu tudi samo eicere: Ulp. (Dig.); pren.: o fortunatam rem publicam, si quidem hanc sentinam huius urbis eiecerit Ci.
b) navem (naves) eicere (hitro) pristati, (hitro) pritisniti k bregu: naves eo C., navem eicere in terram C., naves ad Chium L.; pogosto v pass. = ob breg trčiti, na plitvem obtičati, na peščini obsedeti, nasesti: eici in litore C., O., navis expulsa atque eiecta fluctu Ci., classis in litus eiecta C. na obalo vrženo, eiecta ratis O.; od tod naufragorum eiecta manus Ci. in subst. masc.: commune est litus eiectis Ci. potopljencem, eiectum … excepi V.
c) (ude) izviniti, izpahniti: (equus) eiecto incumbit cernuus armo V., eicere coxas Hyg., cervicem, membrum P. Veg.; od tod subst. pt. pf. eiecta -ōrum, n izpahi: P. Veg.

— II. pren.

1. izgnati, pregnati, zagnati, iztirati, spoditi, prepoditi, zapoditi, pahniti, odriniti, izpodriniti: filium eius Ci., sororem tuam eiecisti Ci., damnato et eiecto (Sex. Roscio) Ci. ko bi bil obsojen in pregnan s svojega posestva, eicere cohortes C., uxorem Ci. zavreči, odsloviti. Od kod? s samim abl.: aliquem domo Pl., Ci., C., uxorem domo Ci., te domu sua eiecit Ci., C., Mevulanum … Capuā praecipitem eiecit Ci., eicere multos sedibus ac fortunis Ci., sessores veteres urbe insulāque N., aliquem civitate, finibus S., senatu Plin. iun. pahniti, izključiti; s praep.: Heracliensem de civitate eiciemus? Ci., eicere aliquem a suis diis penatibus Ci., Hannibale ex Africa eiecto Ci., L. Opimius eiectus e patria Ci., eicere aliquem e senatu Ci., L. ali de senata L., aliquem de collegio Ci., aliquem e civitate, e re publica N., aliquem de balneo Petr., hominem de paradiso Lact.; pren.: eicere ex animo curam Pl., mollitiem animi Ter., amorem ex corde Ter. ali ex animo Ci., horum memoriam ex animis suis L.; eicere superstitiones omnes Ci. iztrebiti, izkoreniniti; pesn.: eiectus die Stat. rešen vida, ob vid spravljen. Kam?: a me in exsilium eiectum esse Catilinam Ci. pregnan, partem interfecerant, alios in exsilium eiecerant N.

2. occ.
a) glas od sebe dati, oglasiti se: vocem Ci., vocem pectore ab imo Lucr.
b) igralca ali gledalca v gledališču izžvižga(va)ti, izsika(va)ti: derisus … eicitur citharoedus Corn., a multitudine … ipsi singuli (actores) discrepantes eiciuntur Ci., cantorum ipsorum vocibus ecicebatur Ci., eicere et actorem et carmen Sen. ph.; pren. = zavreči: quod tamen non eicio Ci., eoque magis id (ta podatek) eiectum est, quod … Ci., Cynicorum ratio tota est eicienda Ci., quod tum explosum et eiectum est Ci.
c) medic. izdreti (izdirati): dentes, totum os Cels., quo facilius eiciatur infans (mortuus) Cels.
č) iztegniti, pomoliti (pomaljati): eiecta lingua Ci., Stat.; subst. pt. pf. ēiectum -ī, n pomol: Plin. iun.
d) pognati (poganjati): vitem ex se eic. Varr.

3. refl. zagnati se iz … , prodreti (prodirati), na dan udariti, planiti, hiteti: eicere sese in terram e navi Ci., se ex oppido C., subito se ex silvis eiciunt C., armis abiectis se ex castris eiecerunt C., eicere se in agros L., se foras.

Opomba: Eicit dvozložno: Lucr.

Einkehr, die,

1. ohne Einkehr ne da bi zavil (v gostilno); Einkehr halten zaviti v gostilno

2. Philosophie obrnitev vase

einleuchten biti prepričljiv; das leuchtet mir ein to razumem, to bi razumel

ēlabōrō -āre -āvī -ātum

1. trans. izdel(ov)ati, delati, izvršiti (izvrševati), storiti: Plin., quidquid elaborari aut effici potuerit ad istorum benevolentiam conciliandam Ci., quamquam alia diu serantur atque elaborentur T. so dolgo v delu, si poëtae dignum aliquid elaborare velint T.; occ.: non Siculae dapes … elaborabunt saporem H. ne bodo storile; pogosto pt. pf.: Silanionis opus tam elaboratum Ci., a Graecis elaborata dicendi vis atque copia Ci., nihil nisi elaboratum industriā adferre Ci. samo dobro izvršene (dovršene) stvari, non elaboratus pes H. neumetelna stopica, contentus elaborato a parentibus imperio Iust.; enalaga: Corvinus in verbis elaboratus T. uglajen; ret. včasih tudi = prisiljen, pretiran: concinnitas Ci., nihil arcessiti et elaborati Q.

2. intr. delati pri čem, truditi se, prizadevati si: Q., ad officium omnes meae vigiliae elaborarunt Ci. — Skladi: si in his disciplinis elaborasses Ci. če bi se bil pečal s … , in hoc elaborandum mihi est, ut … Ci., in his elementis parum elaboratur T. ljudje se malo ukvarjajo s … ; s finalnim stavkom: elaboravit, ut suos necessarios mihi amicos redderet Ci. prizadeval si je, da … , de industria, non ex insidiis, sed aperte ac palam elaboratur, ut verba verbis respondeant Ci., el., ne contemnenda videantur Ci.; z inf.: el. breviores commentarios facere Q.

Elle, die, (-, -n) Knochen: podlahtnica, ulna; Maß: vatel; figurativ laket; alles nach der gleichen Elle messen meriti vse z istim vatlom; jemanden mit der Elle messen pretepsti (koga); gehen, laufen: als hätte (er/sie) eine Elle verschluckt kot bi metlo požrl/požrla

éloigné, e [elwanje] adjectif oddaljen; daljen (sorodnik)

parents masculin pluriel éloignés daljni sorodniki
souvenirs masculin pluriel éloignés daljni spomini
cela arrivera dans un avenir éloigné to se bo zgodilo v daljni bodočnosti
être éloigné de son compte (figuré) uračunati se, ušteti se
je ne suis pas éloigné de croire que ... skoraj bi verjel, da ...
c'est encore bien éloigné to je še daleč
remettre à une date éloignée odgoditi na pozneje

embalaža samostalnik
1. (material za shranjevanje) ▸ csomagolás, csomagolóanyag, göngyöleg, kiszerelésPovezane iztočnice: jajčna embalaža

2. (zunanja podoba) ▸ külcsín, külsőség, csomagolásNeki kritik je zapisal, da je bil koncert samo embalaža brez prave vsebine. ▸ Egy kritikus azt írta a koncertről, hogy csak tartalom nélküli üres csomagolás volt.
Da bi bil film dobro blago za prodajo, mora imeti nekakšno vsebino in ni ga dovolj samo zaviti v lepo embalažo. ▸ Ahhoz, hogy jól el lehessen adni a filmet, tartalmasnak kell lennie, nem elendő csak a szép csomagolás.
Lili zgolj lepi moški ne zanimajo, saj ima raje kvalitetno vsebino kot lepo embalažo. ▸ Lilit nem érdeklik a csupán szép férfiak, mivel a belbecset részesíti előnyben a külcsínnel szemben.

embarras [ɑ̃bara] masculin zapreka, ovira; nadlega; zastoj, zmešnjava; figuré težava, zadrega, stiska

embarras d'argent denarna zadrega, stiska
embarras gastrique želodčne motnje
embarras de la langue jecljanje
embarras de paiement plačilne težkoče
embarras du choix zadrega zaradi prevelike izbire
embarras de voitures prometni zastoj na cesti
faiseur masculin d'embarras bahač, širokoustnež
le voilà dans l'embarras on je v neprijetnem položaju, v škripcih
n'avoir que l'embarras du choix ne vedeti, kako bi se odločili; imeti težko izbiro
être dans l'embarras biti v stiski
faire des embarras, de l'embarras važnega še delati; imeti ali staviti velike zahteve
mettre dans l'embarras spraviti v zadrego
susciter des embarras à quelqu'un komu težave delati ali pripraviti
tirer quelqu'un d'embarras komu iz stiske pomagati

embarrassé, e [-se] adjectif ki je v stiski, v zadregi, v škripcih; zbegan, zmeden; neodločen; pokvarjen (želodec)

il est embarrassé pour répondre ne ve, kaj bi odgovoril
être embarrassé de sa personne, de ses mouvements biti neroden, neokreten

embêter [ɑ̃bɛte] verbe transitif, familier delati sitnosti, težave; povzročati neprijetnosti (quelqu'un komu); dolgočasiti; jeziti

s'embêter dolgočasiti se, preganjati dolgčas
ça m'embête rudement to me pošteno jezi, (familier) tega mi je že čez glavo dovolj
ne l'embête pas! daj mu mir!
cet élève embête ses voisins ta učenec nagaja svojim sosedom
ça m'embête de rester ici, qu'il parte demain jezi me, da ostanem tu, da on jutri odpotuje
il ne s'embête pas ni, da bi ga pomiloval

empatija samostalnik
(sočutje) ▸ empátia [beleélés, együttérzés képessége]Osebe z višjo stopnjo inteligence naj bi bile bolj pripravljene pomagati, mogoče zaradi večje zmožnosti empatije do ljudi, ki potrebujejo pomoč. ▸ A magasabb intelligenciaszintű emberek nagyobb valószínűséggel nyújtanak segítséget, valószínűleg azért, mert a rászorulók felé erősebb az empatikus készségük.

empêcher [ɑ̃pɛše] verbe transitif ovirati, preprečiti; upreti se (quelque chose čemu)

s'empêcher de (rire) vzdržati se, zadržati se (smeha)
empêcher quelqu'un de travailler preprečiti komu delo, da bi delal
empêcher le progrès de la maladie zaustaviti napredovanje bolezni
la grippe m'a empêché de partir gripa mi je preprečila odhod
il a dû se soumettre, n'empêche qu'il avait raison moral se je ukloniti, pa vendar je imel prav
(familier) n'empêche to ni noben razlog (proti)
je ne puis m'empêcher de rire ne morem si kaj, da se ne bi smejal

en ena, eno one; (neki -a -o) a, a certain, some

ene škarje a pair or scissors
ob eni(h) at one o'clock
vlak ob enih the one o'clock train
eno leto stara žival yearling
soba z eno posteljo a single room
vsi do enega one and all, (složno) unanimously, as (ali like) one man
en kos za drugim (trganje) (by) piecemeal
to je eno in isto it amounts to the same thing
eni pravijo... some say...
z eno besedo in a (ali one) word, briefly, to sum up
on je z eno nogo že v grobu he has one foot in the grave, he is near death
vstali so kot en mož they rose as (ali like) one man
eno leto ali dve one or two years
stran ena page one, first page
številka ena number one
Tisoč in ena noč the Arabian Nights' Entertainments, pogovorno the Arabian Nights, the Thousand and One Nights
eni ga imajo radi, drugi ga sovražijo some like him, others hate him
to moramo napraviti, eni ali drugi some of us have got to do it
to mi je vseeno it is all the same to me, it makes no difference, I don't care, I don't mind
vsi so bili enega (= istega) mnenja all were of one mind
en (sam) človek tega ne bi zmogel no one man could do it

enáko prislov equally; alike; likewise; in the same manner; just the same

enáko star of the same age; coeval
enáko oddaljen equidistant
približno enáko velik much of a size
enáko deliti to share alike
enáko si bomo razdelili we'll share and share alike, žargon we'll split (everything) even Steven
enáko rad bi šel tja kot kam drugam I'd just as well go there as anywhere else
enáko prezirati svoje prijatelje in svoje sovražnike to despise oneself' friends and one's enemies alike
to pride na enáko it amounts to the same thing
enáko vračati to repay in kind, to retaliate
ti besedi se enáko izgovarjata these two words are pronounced alike (ali have the same pronunciation)