Franja

lùčār -ára m
1. kdor pripravlja in prodaja smolenice, smolne trske
2. kdor si s trskami sveti

lúpati lûpām
1. tolči, razbijati, ropotati: lupati koga šakom; lupati nogama; lupati na vrata; srce jako lupa; lupati tanjirima; lupati glavom o zid, šakom o sto tolči z glavo ob zid, s pestjo ob mizo
2. razbijati si: lupati glavu brigama
3. ekspr. gobezdati, čenčati: šta lupaš koješta
4. ekspr. vpiti: nemoj više lupati, čuli smo već sve
5. neenakomerno udarjati: točak, kaiš lupa

luxá -éz vt. izpahniti si

luxō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *leug-, *lug-; prim. tudi luctor)

1. izpahniti si, izviniti si: Ca., Sen. ph., Plin.; od tod subst. pt. pf. luxāta -ōrum, n izpahi, izvini: Cels.

2. metaf. premakniti (premikati): calamum, vitium radices Plin., luxata cornua Plin.

māchinor -ārī -ātus sum (māchina) izmisliti (izmišljati) si, umisliti (umišljati), izumiti (izumljati), (za)snovati, ustvariti (ustvarjati), (iz)oblikovati: Lucr., Corn., Iust., Vitr., Icti., versum Ci., ad usum orationis quanta opera machinata est natura! Ci., astutiam, machinam Pl., senatoribus perniciem L., alicui necem L., in nos pestem machinaris Ci.; pt. pf. s pass. pomenom: Ap., Vitr., Cael., iudicium illud a P. Antonio machinatum S.

magári même, aussi; oui , popularno ouais; même si, bien que

make^*2 [méik]

1. prehodni glagol
delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz)
predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v)
pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti
figurativno napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.)
povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti (she makes him a good wife)
znesti, znašati; imenovati za (he was made a general)
(z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk)
meniti, misliti, predstavljati si (what do you make of it)
pogovorno imeti koga za kaj (I make him an honest man)
zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot)
sleng zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči
navtika zagledati (kopno)
britanska angleščina jesti; imeti (govor); mešati karte
elektrika spojiti
ameriško, sleng identificirati koga

2. neprehodni glagol
nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to)
nastopiti (plima), naraščati (voda)
figurativno povzročiti, pripeljati do

to make advances truditi se koga pridobiti
to make no account of ne ozirati se na kaj
to make allowance for upoštevati, biti uvideven
to make amends for odškodovati, oddolžiti se za kaj
to make angry zjeziti
to make an appointment dogovoriti se za sestanek
to make as if (ali as though) pretvarjati se, hliniti
as you make your bed so you must lie upon it kakor boš postlal, tako bož ležal
to make a bag imeti dober lov
to make the bed postlati
to make believe pretvarjati se, hliniti
to make a bid for truditi se za, potegovati se za kaj
to make bold drzniti si, upati si
to make no bones about povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj
to make one's bread vzdrževati se sam
sleng to make book ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah
this book makes good reading ta knjiga se dobro bere
to make or break s.o. pripeljati koga do uspeha ali poloma
to make a clean breast of priznati, olajšati si srce
to make bricks without straw delati nekaj neizvedljivega
to make the best of izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim
to make cards mešati karte
to make certain prepričati se
to make clear objasniti, razložiti
to make the door upon s.o. zapreti komu vrata
to make a difference to biti važno, spremeniti stvar
to make s.th. do; ali to make do with a.th. zadovoljiti se s čim
to make no doubt ne dvomiti
to make both ends meet shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom
to make eyes at spogledovati se, zaljubljeno koga gledati
to make an effort potruditi se
to make excuses opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se
to make an example of eksemplarično kaznovati
to make an exhibition of o.s. spozabiti se
to make faces at pačiti se komu
to make a face nakremžiti se
to make a figure zgledati smešen
to make a fire zakuriti
you are made for this job si kot ustvarjen za to delo
to make one's fortune obogateti
to make a fool of o.s. biti za norca
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to make free with brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim
to make friends with sprijateljiti se s kom
to make fun (ali game) of zasmehovati koga, zafrkavati
to make a go of uspeti v čem
to make good uspeti
to make s.th. good povrniti, kriti, nadoknaditi
to make a hash of pokvariti, zavozlati (zgodbo)
to make a habit of it priti v navado
to make haste pohiteti
to make hay pospraviti seno
to make hay of napraviti zmešnjavo
to make hay while the sun shines kovati železo dokler je vroče
to make head(way) napredovati
to make headway against premagati (težave)
not to make head or tail of ne razumeti
ameriško to make a hit postati popularen
to make o.s. at home biti kakor doma
ameriško to make it uspeti
navtika to make it so izvršiti nalog
to make it hot for s.o. naščuvati javnost proti komu, preganjati koga
to make things šaljivo gladko izpeljati (da teče kot po maslu)
ameriško to make a killing nenadoma zaslužiti ali priti do denarja
to make known sporočiti, objaviti
to make land zagledati kopno, pripluti v pristanišče
to make light (ali little) of podcenjevati, nalahko jemati
sleng to make like posnemati
to make a living preživljati se
to make one's own life živeti svoje življenje, hoditi svojo pot
to make love to ljubimkati, spolno občevati s kom
to make one's mark napraviti karijero, izkazati se
to make one's mark on vtisniti svoj pečat
to make or mar pripeljati do uspeha ali poloma
to make a match dobro se omožiti (oženiti)
to make a good meal dobro jesti
to make merry hrupno proslavljati, bučno se veseliti
to make minoemeat of izpodbiti, popolnoma premagati
to make a monkey out of osmešiti koga
to make money dobro zaslužiti, obogateti
to make the most of čim bolj izrabiti
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
to make mouths at pačiti se komu
to make s.o.'s mouth water vzbuditi zavist ali željo
to make move lotiti se česa, odpraviti se, kreniti
to make much of ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi
to make a name for o.s. napraviti si ime
to make a night of it prekrokati vso noč
to make a noise in the world postati slaven, zasloveti
to make nothing of ne razumeti, biti zmeden
to make of tolmačiti, razlagati si
to make one of priključiti se
to make the pace voditi, diktirati tempo
to make passes at objemati, ljubkovati, dvoriti
to make peace skleniti mir
to make one's pile obogateti, spraviti denar na kup
to make a play for poskužati pridobiti
to make a plunge lotiti se brez pomisleka, visoko staviti
navtika to make port pripluti v pristanišče
to make a point of vztrajati pri čem, predvsem se potruditi
to make a price nastaviti ceno
to make a practice of imeti navado, navaditi se
to make a racket biti zelo hrupen, razgrajati
to make ready pripraviti
to make the rounds obhoditi (stražar)
to make sail odpluti, odjadrati
to make o.s. scarce izginiti
to make a scene napraviti komu neprijetno sceno
to make no secret of ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati
to make shift with pomagati si, nekako urediti
to make s.o. sit up koga zelo presenetiti
to make a good (poor) showing dobro (slabo) se izkazati
to make it snappy podvizati se
to make s.o. sore razjeziti koga
to make a splash napraviti senzacijo
to make a speech imeti govor
to make great strides hitro napredovati
to make a stab at poskusiti kaj narediti
navtika to make sternway ritensko pluti, zaostajati, nazadovati
to make a stand zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)
to make sure prepričati se
to make a clean sweep of dobro pomesti, vse odstraniti
to make tick pripraviti do dela
to make good time hitro napredovati
this makes the 10th time to je že desetič
to make a good thing of obrniti v svojo korist
to make a touch sposoditi si, poskušati si sposoditi
to make hacks for odpraviti se kam, napotiti se
ameriško to make the team biti sprejet v moštvo
to make a train ujeti vlak
to make a trial of poskusiti, preizkusiti kaj
to make o.s. understood jasno se izraziti
to make use of uporabiti kaj
to make way utreti si pot, napredovati
to make one's way in the world uspeti v življenju
to make one's way out oditi
to make way for umakniti se komu
to make s.o. out of his wits spraviti koga ob pamet
to make war upon vojskovati se s kom
navtika to make heavy weather prebijati se po razburkanem morju
to make short work of hitro kaj končati
to make water scati

make out

1. prehodni glagol
izpisati, izpolniti (ček); napisati (dokument), sestaviti, napraviti (seznam); razločiti, prepoznati (človeka v daljavi); razumeti, razlagati si, razbrati; trditi, dokazati; prikazati koga za kaj
ameriško izgotoviti, izpopolniti

2. neprehodni glagol
pogovorno uspeti (as kot)
delati se, hliniti
ameriško, pogovorno pomagati si (with s, z)

make up

1. prehodni glagol
sestaviti (spis, seznam); pripraviti, prirediti; naličiti, našminkati; opremiti (sobo); izmisliti si (zgodbo); zamotati, napraviti (paket); izdelati, sešiti (obleko); izpopolniti; nadoknaditi; izravnati, poravnati (račun)
tisk prelomiti (stavek); nazaj dobiti (izgubljeno ozemlje)

2. neprehodni glagol
naličiti se, našminkati se; nadomestiti (for)
nadoknaditi (for)
ameriško bližati se (to)
pogovorno dvoriti (to)
spraviti se (with)

to be made up of sestavljen iz
to make up one's mind odločiti se
to make it up with spraviti se s kom
to make up a face namrdniti se
to make up one's face naličiti se
to make up a lip našobiti se
to make up for lost time nadoknaditi izgubljen čas
the story is made up zgodba je izmišljena
to make up to s.o. for s.th. poravnati komu škodo za kaj

màkljati -ām
1. rezljati: makljati dugu
2. ekspr. tepsti: makljati koga kao vola u kupusu
3. brusiti si pete: imaš mnogo do kuće da makljaš
4. ekspr. požrešno jesti: kad ovaj stane da maklja, nitko mu nije ravan

mālō, mālle, māluī (iz ixpt. magis volo > *magsvolo > mavolo (še ohranjene obl. v starejši lat.))

1. raje hoteti, raje z inf. odvisnega glag., prej si izbrati, raje imeti, dajati prednost čemu; abs.: mavis Ci.; z obj. v acc.: O., H., Q., Suet., Lact., qui hoc maluerim Ci., bonos malet Caelius in Ci. ep. bo raje imel za prijatelje, m. leges, ambigua T., quod mallem (kot vrinjeni stavek) O. kar bi rajši videl, kar bi mi bilo ljubše, s quam: Lact., acerbissimum diem malim quam Cinnae dominatum Ci.; drugi člen v abl. comparationis (nam. quam in acc.): H., Ap., armis incruentas condiciones malle T.; pri istem subj. z inf. ali NCI: C., L., H. idr., servire quam pugnare mavult Ci., (sc. Cato) esse quam videri bonus malebat S.; pri spremenjenem subj. z ACI: ut mori mallet quam de his rebus Sullam doceri Ci.; pri istem subj. rabi ACI za poudarek: qui se metui quam amari malunt N., malo me vinci quam vincere Ci., qui se bene mori, quam turpiter vivere maluit L.; redko s finalnim stavkom: Sen. rh., malo non roges Ci., hos mallem secum milites eduxisset Ci., mallem dedisses Cat., mortuom me quam ut id patiar mavelim (= malim) Pl.; včasih pleonast.: Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., potius patriae opes augeri quam regis maluit N., si manere hic sese malint potius quam alio nubere Pl., magis (= potius) malle Ci., Ulp. (Dig.).

2. occ. raje (rajši, bolj) privoščiti komu kaj, bolj naklonjen biti komu: illi omnia malo quam mihi Ci., in hac re malo universae Asiae Ci.

Opomba: Stlat. (ne popolnoma skrč. obl.): māvolō Pl., Ter., māvolunt Naev. fr. ap. Fest., māvelim, -is, -it, -int (= mālim, is itd.) Pl., māvellem (= māllem) Pl., māvolet (= mālet) Pl., māvoluit (= māluit) Petr.; nenavaden fut. I malebit Iul. Val.; pt. pr. mālēns Tert., malentes Hier.

manage¹ [mǽnidž]

1. prehodni glagol
upravljati, voditi; gospodariti, upravljati posestvo; nadzirati
pogovorno izpeljati, izvršiti, opraviti, uspeti; ravnati, krotiti

2. neprehodni glagol
gospodariti; voditi podjetje (trgovino)
pogovorno shajati, pomagati si, izvoziti jo (with s, z, without brez)

to manage a business voditi posel, podjetje, trgovino
he managed to do it uspelo mu je to narediti
I can manage him znam z njim ravnati
ekonomija managed currency dirigirana valuta

manufacture² [mænjufǽkčə] prehodni glagol
izdelovati, proizvajati; predelati (into v)
slabšalno fabricirati, izmisliti si (opravičilo), ponarediti (dokaze)

ekonomija manufactured goods industrijski izdelki
ekonomija manufactured article industrijski proizvod

mark² [ma:k] prehodni glagol
zaznamovati, označiti; vžgati znak, žigosati, pustiti znanienje, biti znak (for za)
izbrati določiti predvideti (for za)
izraziti, pokazati; redovati (v šoli); opaziti, zapomniti si
ekonomija označiti blago, določiti blagu ceno
šport kriti, ovirati nasprotnika (nogomet)

to mark time tolči takt z nogami, stopati na mestu; figurativno čakati, ostati na mestu
that marks him for a leader to kaže, da bi bil primeren za voditelja
to mark one's displeasure by whistling pokazati svoje nezadovoljstvo z žvižganjem
mark my words! zapomni si moje besede!
mark! pazi!

marquer [marke] verbe transitif zaznamovati, obeležiti, označiti; pustiti sledove na, v; zabeležiti si; napovedati, kazati (čas); poudariti, uveljaviti; izraziti, pokazati; dati razumeti; določiti (čas, cilj); verbe intransitif stopiti v ospredje, zbuditi pozornost

se marquer (po)kazati se, izražati se
marquer le coup (familier) poudariti važnost kake stvari; pokazati svojo nevoljo zaradi česa
marquer de son empreinte (figuré) vtisniti svoj pečat
marquer le linge à ses initiales označiti perilo s svojimi inicialkami
marquer mal (familier) ne imeti dobre postave
marquer la mesure udarjati, dajati takt
marquer un but (nogomet) zabiti, doseči gol
marquer les pages paginirati
marquer sa place avec ses gants z rokavicami označiti svoj sedež
marquer le pas stopati na mestu (tudi figuré), ne se premakniti z mesta
marquer un point zabeležiti točko, uspeh (nad nasprotnikom)
marquer un tournant pomeniti preokret
le thermomètre marque 10 au-dessus de zéro termometer kaže 10° nad ničlo
ces événements ont marqué dans ma vie ti dogodki so pustili trajne sledove v mojem življenju

mazàv (-áva -o) adj. che si può spalmare

mejorar izboljšati (se); opomoči si; povzdigniti se

mejorar de condición izboljšati življenjske pogoje
mejorando lo presente navzoči izvzeti (vljudnostna formula)
el tiempo va mejorando vreme se počasi boljša
mejorarse (iz)boljšati se

memor -oris, abl. -ī, n. pl. ni bil v rabi, gen. pl. -um (indoev. kor. *(s)mer- misliti na, spominjati se, skrbeti; prim. gr. μέρμηρα skrb, μερμερίζω skrbim, razmišljam, μεριμνάω skrbeti, misliti (paziti) na, tuhtati, μερίμνα skrb, lat. memoria, memoro)

I.

1. spominjajoč se, pomneč, pomljiv, misleč na kaj, v mislih (v spominu) imajoč kaj; z objektnim gen.: O., Suet., Aug., Hier., sui Ter., V., nostri H., Iuv., facti C., patriae, beneficii Ci., avitae gloriae L., officii H., generis S., pristinarum virtutum N.; z acc.: sententiam Fulg., veniam Ven.; z ACI: memor obiectum sibi ab eo saepius, quasi per ipsum staret ne redderetur Suet., memor eum (sc. Lucullum) triennio ante quaestorem factum, ignarus nondum a censoribus in ordinem senatorium allectum (sc. esse) Val. Max., memor Lucullum imperatorem clarissimum amatorio perisse Plin.; z odvisnim vprašalnim stavkom: memor, et quae essent dicta contra quaeque ipse dixisset Ci., vive memor, quam sis aevi brevis H.; z relativnim stavkom: memor, quo ordine quisque discubuerat Q.; abs.: memorem mones Pl. nikakršnega opomin(janj)a ni treba, ni potreben opomin, memori animo notavi O.; pren.: cadus Marsi memor duelli H. ki je videl, vox memor libertatis L. ki še ne more pozabiti svobode, iz katerega še veje svoboda, exemplum parum memor legum humanarum L. nečloveški, krut, oratio memor maiestatis patrum L. ki ima v mislih, ki se spominja,

2. occ.
a) spominjajoč se prejete dobrote, hvaležen: memor et gratus, gratus et m. Ter., Ci., mens Ci., bene apud memores stat veteris gratia facti V., tura ferre dis memori manu O.; z in z acc.: animus memor in bene meritos Ci.; s pro in abl.: pro quibus affirmat fore se memorem piumque O.
b) spominjajoč se razžalitve, maščevalen, nespravljiv, nepomirljiv, zamerljiv: irata memorque O., exercet memores iras O., memorem Iunonis ob iram V., memori deorum irā L., antiquo memores de vulnere exigit poenas O.
c) skrben, brížen, premišljen, previden, pazljiv: multā memor occule terrā V., omnia quae multo ante memor provisa repones V.
d) dobrega spomina, (obdarjen) z dobrim spominom, ki si dobro zapomni, starejše pomljiv, dobro pametujoč: memor an obliviosus sit Ci., et memores et sobrii oratores Ci., homo ingeniosus ac memor Ci.; preg.: mendacem memorem esse oportet Q., Ap., Don. lažnivec mora imeti dober spomin, ne sme biti pozabljiv. —

II. act. (kakor gr. μνήμων) spominjajoč, opominjajoč na kaj: versūs O., tabellae O. spominske ploščice, nostri memorem sepulcro scalpe querelam H. na nas spominjajočo žalostinko, impressit memorem (stalno) dente labris notam H., exigit indicii memorem poenam O., ingenium Numae memor L. — Adv. memoriter

1. iz živega spomina, po spominu: m. meminisse Afr. fr., m. memorare Pl., m. me Sauream vocabat atriensem Pl., m. cognoscere Ter., omnis ordines subinde ac m. salutavit Suet., Q. Mucius multa de Laelio m. narrare solebat Ci., tu facillime iudicabis, qui tam m. omnes (sc. orationes) tenes Plin. iun. tako zvesto hraniš v spominu, certis signis observanter ac m. adnotatis Macr.

2. na pamet, iz glave, na izust: m. discere psalterium Hier., m. multa ex orationibus Demosthenis pronuntians Ci.

memorá -éz vt. zapomniti si

memorābilis -e, adv. memorābiliter: Aug. (memorāre)

1. „o komer (čemer) se da pripovedovati“, od tod ki si ga je (kar si je) mogoče (za)misliti, predstavljati, predstavljiv: hocine credibile aut memorabile, ut … Ter.

2. vreden omembe, vreden spomina (da si ga človek zapomni), znamenit, (prav) poseben: Pl., Sen. ph., Tib., Plin., Iust., Suet., egregium atque memorabile facinus S., m. ac divina virtus Ci., vir magnus ac memorabilis fuit L.

3. vreden slave, slaven, slavljen: nomen V., memorabile Bacchi numen Thebis O., memorabilis ortu Mart.