Franja

mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
le mieux najboljše; médecine izboljšanje
le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
au mieux, le mieux du monde najboljše
à qui mieux mieux (kot) za stavo
de son mieux kolikor se da, kar najbolje
de mieux en mieux vedno bolje
du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
faute de mieux ker, če ni boljšega
en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
mieux que personne bolje kot sploh kdo
le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
pour mieux dire bolje, točneje rečeno
pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
tant mieux toliko bolje
on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
aimer mieux rajši imeti
aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
changer en mieux spremeniti se na bolje
le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
faire mieux bolje napraviti
je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
il vaut mieux bolje je
il y a du mieux gre (že) bolje
il y a mieux que cela! še več kot to!
voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli

milenij samostalnik
1. (časovno obdobje) ▸ millennium, évezredŽe v stari Grčiji, dva in pol milenija nazaj, smo imeli situacijo, ko se se majhne mestne državice nenehno bojevale. ▸ Már az ókori Görögországban, két és fél évezreddel ezelőtt is volt olyan helyzet, amikor a kis városállamok folyton háborúztak egymással.

2. neštevno (prelom tisočletja) ▸ millennium, ezredforduló
Poročanje medijev o mileniju je ljudi odvrnilo od tega, da bi ga dočakali v tujini, zato so raje ostali doma. ▸ A média ezredfordulóról szóló tudósítása eltérítette az embereket attól, hogy külföldön várják be az ezeredfordulót, ezért inkább otthon maradtak.

3. neštevno, religija (obdobje vladanja Kristusa) ▸ millenarizmus, millennium
Velik del milenarizma ima svoje korenine v judovskem pričakovanju prihoda Mesije. Svoje ime ima po zgodnjekrščanskem pričakovanju Kristusovega drugega prihoda, ki mu bo sledil milenij, tisočletno kraljestvo miru. ▸ A millenarizmus nagy részt a zsidó vallás messiásvárásában gyökerezik. Nevét a korai kereszténység idejében Krisztus második eljövetelének a várásáról kapta, amit a millennium, az ezeréves béke királysága követ.

milijón (-a) m num.

1. milione

2. pren. (velika količina, množina) milione:
škoda gre že v milijone i danni si calcolano in milioni
pren. ne sedeti na milijonih non avere milioni da buttar via

mimika samostalnik
(o neverbalnem izražanju) ▸ mimika, arcjátékŽe nekaj dni stari dojenčki znajo posnemati mimiko odraslih. ▸ Már a néhány napos csecsemők is utánozni tudják a felnőttek arcjátékát. Mimika rok in obraza delata čudeže v sporazumevanju. ▸ A kéz- és arcmimika csodákra képes a kommunikációban.

mímo

A) adv. accanto, davanti:
hoditi, iti mimo passare davanti
nobenega avtomobila ni mimo non c'è, non passa nessuna automobile
biti mimo passare
pog. pogledati mimo non guardare negli occhi
udariti, ustreliti mimo fare un buco nell'acqua
obišči nas, če prideš mimo vieni a trovarci, se passi da queste parti
glavno delo je že mimo il grosso del lavoro è fatto

B) mímo prep.

1. accanto a, davanti:
šel je mimo mene, ne da bi me pogledal mi è passato accanto senza degnarmi di uno sguardo

2. star. (kljub) malgrado:
vojna se je začela mimo vseh prizadevanj za mir la guerra scoppiò malgrado tutti gli sforzi per evitarla

3. star. (razen) eccetto, fuorché, all'infuori di:
ne zna drugega jezika mimo materinega non sa altra lingua all'infuori di quella materna

4. star. (s primernikom, v pomenu 'kakor') che, di:
lepša je mimo vseh è la più bella di tutte
ne moremo mimo tega dejstva non possiamo ignorare il fatto
govoriti drug mimo drugega parlarsi senza capirsi
privilegiji, pridobljeni mimo veljavnih predpisov privilegi conseguiti in dispregio delle norme vigenti

minévati (-am) | miníti (-em) imperf., perf.

1. passare, scorrere:
čas hitro mineva il tempo passa veloce

2. (prenehati, prenehavati) passare, calmarsi (bufera)

3. nareč. (kvariti, pokvariti se) guastarsi, andare a male, marcire:
ostanki lesa so minevali na dežju i resti di legno marcivano sotto la pioggia

4. tr. redko (iti, hoditi mimo) passare accanto, oltrepassare, superare:
srečno miniti nevarne čeri superare felicemente scogli pericolosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jagode so letos že minile la stagione delle fragole è ormai passata
zdelo se ji je, da noč ne bo nikoli minila le sembrava che la notte non sarebbe finita mai
nobena prireditev ne mine brez njega non c'è manifestazione a cui manchi
nareč. kmalu bi minil od lakote a momenti morivo di fame
pren. vse pride, vse mine tutto passa

miniti¹ (minem) minevati vorübergehen, vorbeigehen, vergehen; čas, dnevi ipd.: verstreichen
minilo je … [vorbeisein] vorbei sein, vorübersein, [umsein] um sein: es ist vorbei, časovno obdobje: (ein Tag, ein Monat, ein Jahr) ist um
minilo je že leto odkar … her sein: es ist schon ein Jahr her
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib, um die Zeit herumzukriegen
prenekatero leto je od takrat minilo manches Jahr ist seitdem ins Land gegangen
ko mine eno leto/en mesec … nach Verlauf eines Jahres/eines Monats

mír (-ú) m

1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia

3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie

4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace

5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra

mirováti (-újem) imperf.

1. riposare; stare, restare fermo, quieto; essere stabile:
bolnik mora mirovati il malato deve riposare
cene že nekaj časa mirujejo i prezzi sono già da tempo stabili

2. (biti neaktiven) essere inattivo; jur.
postopek miruje il procedimento è in quiescenza
ob nedeljah obrat miruje le domeniche lo stabilimento non lavora
ni miroval, dokler ni vsega opravil non ha fatto una sosta prima di finire tutto il lavoro
ne moči mirovati z jezikom non poter tener a bada la lingua

mísel thought; idea

v míslih in mind, in one's thoughts
bogat z míslimi rich (ali fertile) in ideas
istih mísli like-minded, of the same mind
zatopljen v mísli engrossed (ali sunk, lost in thought)
vodilna mísel chief (ali principal) idea
že sama mísel na to the mere thought of it, merely thinking of it
prenos mísli thought-transference
branje mísli thoughtreading
svoboda mísli freedom of thought, free thought
črne mísli mi rojé po glavi I am in the doldrums
njegovo ime mi ne pride na mísel his name has slipped my memory
često vas imam v míslih you are often in my thoughts
kako si prišel na to mísel? what put such an idea into your head?
njegova edina mísel je, kako priti do denarja his sole thought is to make money
priti komu na mísel to be remembered by someone, to come (back) to mind, to be in someone's thoughts
nikoli mi ni to prišlo na mísel it never entered my head (ali my mind)
na mísel mi pride it occurs to me, it comes into (ali it crosses) my mind, I discover (da... that)
imeti samó eno mísel to have but one thing in mind (ali one thought)
tolar bi dal, da bi (zdajle) vedel za tvoje mísli! (figurativno)a penny for your thoughts!, a penny for them!
v glavo mi je šinila mísel, da... it suddenly occurred to me, the thought struck me that...
ne morem slediti tvoji mísli I don't follow you, I don't get your drift, I don't see what you're driving at
v míslih te vidim I can see you in my mind (ali in my mind's eye)
ni mu prišlo na mísel, da bi plačal svoj dolg he had no thought of paying his debt
brati, uganiti mísli koga to read someone's thoughts
želja je rodila mísel the wish is father to the thought
zaupati komu svoje mísli to open one's mind to someone
ne morem se znebiti, (otresti) te mísli I cannot banish (dismiss) this thought from my mind, I cannot get rid of this idea
kolikor glav, toliko mísli many men, many minds
še na mísel mi ne pride, da bi to storil I would not dream of doing it

mísliti (-im)

A) imperf. ➞ pomisliti

1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?

7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'

mistēro m

1. relig. skrivnost

2.
misteri pl. relig. misteriji:
misteri orfici orfični misteriji

3. ekst. skrivnost, tajnost:
fare mistero di qcs. zamolčati kaj
non se ne fa un mistero o tem že vrabci na strehi čivkajo

4.
misteri pl. gled. misteriji

mītigō -āre -āvī -ātum (mītis in agere)

1. narediti (delati) voljno, (o)mehčati, odvzeti (jemati) čemu trpkost, rezkost ali trdost, (z)rahljati: Mart., cibum Ci. kuhati, peči, fruges Ci. zoriti, agros Ci. (z)rahljati, agrum flamma et ferro H. obdel(ov)ati, krčiti, arbores silvestres Plin. udomačiti (udomačevati), amaritudinem frugum, cervicum duritias, pilos Plin., cum mitigatā hieme Cu. ob že milejši zimi, panis usu carnisque coctae et dulcedine vini mitigati Fl. pomehkuženi.

2. metaf.
a) (živa bitja ali njihov značaj) (u)blažiti (ublaževati), udomačiti (udomačevati), (u)krotiti, pomiriti (pomirjati); (po)tolažiti; spraviti (spravljati) koga s kom: te ipsum … aetas mitigabit Ci., m. aliquem pecuniā T., mitigari precibus T., mitigare alicuius animum Ci., iam admodum mitigati animi raptis erant L., m. animal Sen. ph., aures Q., aures (elephantorum) ad notum sonum mitigatae Cu. privajena na … , mitigare Lampsacenos in istum Ci. pripraviti Lampsačane do tega, da mu prizanesejo, Hanibalem Romanis Iust. Hanibala spraviti z Rimljani; tako tudi med.: mitigatus est patri Iust. spravil se je z očetom.
b) kako stanje (o)lajšati, (u)blažiti (ublaževati), (u)tešiti, (u)tolažiti, pomiriti (pomirjati): obsequio mitigantur imperia Cu., m. labores Ci., morbum Plin. iun., febrem quiete Q., dolorem Ci. (o)hladiti, (o)lajšati, aliquā re molestiam Ci., iram, iracundiam Cu., tempus mitigat iras O., m. rabiem Plin., metus Q., tristitiam et severitatem Ci., perfidiam meritis Cu. razorožiti, Caecilius legis acerbitatem mitigandam putat Ci. — Od tod adv. pt. pr. mītiganter = mītigābiliter: Cael.

mō'¹ avv. nareč.

1. zdaj, takoj:
mo' vengo že grem!

2. no:
guarda mo' che idee glej no, kaj mu (ji) pride na pamet

mōdo m

1. način:
avverbio di modo jezik načinovni prislov
complemento di modo jezik prislovno določilo načina
modo di dire jezik fraza, reklo
in modo strano čudno
in questo modo tako
in special modo posebno
di modo che, in modo da tako da
in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
in qualche modo nekako
in qualunque modo za vsako ceno
in tutti i modi kakorkoli že

2.
modi vedenje, navada:
modi villani neolikano vedenje
in malo modo nevljudno, grobo
vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko

3. pravilo, meja:
fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
oltre modo nadvse
persona a modo poštenjak

4. jezik naklon, modus

5. glasba tonovski način:
modo maggiore durov tonovski način
modo minore molov tonovski način

6. pravo breme

mogóče adv.

1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo

2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
mogoče on to ve forse lo sa lui
do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore

3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino

4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?

5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!

6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni

mogotec samostalnik
(bogat vplivnež) ▸ mágnás, mogulV Las Vegasu je medijski mogotec v eni sami noči zaigral 29 milijonov dolarjev. ▸ Las Vegasban a médiamágnás egyetlen éjszaka alatt 29 millió dollárt játszott el.
V lasti mogotca, ki se ukvarja z rudarskimi, naftnimi in telekomunikacijskimi posli, je že 23 odstotkov londonskega kluba. ▸ A bányászati, olaj- és telekommunikációs ügyletekkel foglalkozó mágnás már a londoni klub 23%-át birtokolja.

molíti (-ím) imperf.

1. sporgere da; emergere; stendere:
zvonček že moli izpod snega il bucaneve sporge già di sotto la neve
moliti roko za vbogajme stendere la mano per l'elemosina
moliti fige, jezik fare marameo, le boccacce
šalj. ustaviti se, kjer bog roko ven moli fermarsi all'osteria
pren. vedeti, kam pes taco moli capire l'antifona, mangiare la foglia
moliti vse štiri od sebe starsene lungo disteso

2. porgere, tendere:
moliti komu dokaze pod nos fornire le prove

mollis -e, adv. molliter (iz *moldu̯is, indoev. baza *meld- iz kor. *mel- teptati, drobiti, tolči, mleti; prim. skr. márdati, mr̥dnáti [on] tre, mečka, drobi, melje, gr. ἀ-μαλδύνω slabim, uničujem, lat. molere, sl. mlad)

I. mehek, vóljen (volján), nežen: Pl., dura saxa molli aquā cavantur O., m. gramen O., castaneae V., fraga O., arista V. mehek, gladek, herbae tenerae atque molles Plin. iun. vitke in nežne, cervix, latus, genae, manus O., tumor, ōs, cutis, caro Cels., facies decora fulta molli pede H. nežna in šibka noga, si venter mollis est Cels. če je na otip mehek, (v slabem pomenu) venter m. H. upadel, mlahav život (trup), caseus (naspr. aridus) Cels., pituita (naspr. sicca et arida) Cels., mollissima cera Ci., molliter ossa cubent O., aves mollissime nidos substernunt Ci.; preg.: in molli carne vermes nascuntur Petr. v voljnem mesu se radi zaredijo črvi = flegmatiki (pohlevneži, „lenokrvniki“) so kaj lahko izpostavljeni žalitvam; subst. mollia -ium, n mehkoba, mehkost, mehkota: panis Plin. sredica; abs.

1. mehkužnice, vrsta rib: Plin.

2. odprtje, mehko iztrebljanje (naspr. dura alvus): Cels. —

II. metaf.

1.
a) mehek = gibek, gibljiv, gibčen, vóljen (volján), prožen (naspr. durus): Lucr., Plin., Val. Fl., Cl., artūs (digitorum) Ci., bracchia O., colla, crura V., oscilla V. lahko gibljive, capilli H., O. voljni, valovito se spuščajoči, iuncus V., virgulta Petr. poet., feretrum, pilenta V., torus O., cubile Cels., prata O. mehke trate, viridi caespite mollis humus O., arcus O. nenapet, et tunicam, molli mater quam neverat auro V. iz voljnih (mehkih) zlatih niti, Calamidis signa dura, sed tamen molliora quam Canachi Ci. togi, a vendar bolj živi, prim. excudere mollius aera V., tener et mollis incessus Sen. ph. lahka, in incessu mollior O., molliter incedere O. ali ire Pr. ali pedem referre Q. lahno, rahlo, mollius membra movere H.; (v govorništvu in pesništvu) gladek, gladko tekoč: oratio mollis et tenera et ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., molle et Xenophonteum genus orationis Ci., molles levesque versus (naspr. duriusculi) Plin. iun., mollissimum rhythmorum genus Q., molle atque facetum annuerunt Vergilio Camenae H. gladko tekočo pesem.
b) rahel, prhek, sipek: harena O., litus C. s sipkim peskom, planities Plin., mollius solum Cu.
c) mehek = lahen, voljan, gladek, lagoden, nežen, mil, blag, miren: Pl., Cels., aurae, zephyri O. voljne (blage), voljni (blagi), aestas V., caelum Fl. mehko, milo, regio Fl. ugodna, mollissima vina V. zelo voljna, gladka (= gladko tekoča), mollis aquae natura Lucr., undae Lucr. ali flumen Cat. mirno tekoči (tekoča), Euphrates ibat iam mollior undis V. že mirneje, ne več valovito.
d) položen, lahen, napet: clivus V., Q., Danuvius, molli et clementer edito montis Abnobae iugo effusus, pluris populos adit T., trames O., naves in litore molli atque aperto relinquebat C., trabes molli fastigio coniungunt C. v topem kotu, topokotno, curvamen Plin. iun. počasi (polagoma) nastajajoča, colles ad orientem molliter devexi Col., agri mollissime devexi Ci.

2. (duševno) mehek = sprejemljiv za kaj, dovzeten, občutljiv, razdražljiv, čuteč, nežnočuten, rahločuten, mehkovoljen, popustljiv, prizanesljiv, obziren, razumevajoč: Amm., mollis et minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum (sc. Galllorum) est C., mollis animus ad accipiendam et ad deponendam offensionem Ci., mentes O. razdražljiv, homo mollissimo animo Ci. zelo mehkega (nežnega) srca, m. consul L. nežnočuten, mollior dea O., mollis in obsequium O. ustrežljiv, nec rigido mollior aesculo H., infima auriculā mollior Ci., molles auriculae H. za laskanje dovzetna, toda mollissimae aures Plin. iun. zelo nežnočutna, zelo občutljiva (= ušesa, ki jih hvalisanje žali), purpureus molli in ore fiat pudor O. na rahločutnem obrazu, cor, pectus O. občutljivo, languor O., anni (enalaga = anni, quibus pueri molles sunt) O. nežna življenjska doba, per metum ex recenti clade mollius consulere L. preveč popustljivo, nimis molliter aegritudinem pati S. preveč se prepustiti nejevolji, molliter aliquid ferre Ci., Sen. ph. mehkužno, popustljivo, nemoško.

3.
a) raznežen, razvajen, mehkužen, pomehkužen: Varr., Sen, ph., mollia et fluida corpora Gallorum L., gens L., et locis mollioribus et accolarum ingeniis L., solutus et mollis in gestu Ci., Sabaei V., viri H. pohotneži, poseb. = pathici L., tudi subst.: molles et impudici Vitr., ne quid effeminatum aut molle et ne quid durum aut rusticum sit Ci., inertia H., disciplina Ci., educatio Q., vita O., in his mollibus castris (sc. amoris) O., molliter se curare Ter., delicate ac molliter vivere Ci., populus molliter habitus T. pomehkužen; subst. m. molles O. mehkužniki, mehkužneži.
b) nebojevit, ne upirajoč se, plašen, boječ: columbae, lepus H., pecus V.

4. blag, mil, prijazen, nežen, prijeten, rahel: molli vultu aspicere O. s prijaznim, spem mollibus sententiis alere S., iussa, imperia V., H., dicta V., mollia dictu Sil., oratio philosophorum, Caesaris Ci., id quam mollissimā viā consequi L. po kar najlažji poti, na kar najlepši način (prim. sl. „po liniji najmanjšega odpora“), cuncta apud imperatorem in mollius referre T. z razlago blažiti (= lepše prikaz(ov)ati), aliquid mollius interpretari T., feci parce et molliter Ci.; enalaga: viri molles aditus et tempora noras V. kdaj je dobre volje in dosegljiv (dostopen), mollissima tempora fandi V. najugodnejši, najprimernejši, veniet mollior hora votis tuis O. ugodnejša, mollius eadem illa abnuere L. rahleje zavrniti, manj nenaklonjenega se (po)kazati.

5. všečen, udoben, prijeten, sprejemljiv, privlačen, lep, sladek: mollem ac iucundam efficere senectutem Ci., inflexit orationem et eam mollem teneramque reddidit Ci., molliores flexiones in cantu Ci., translationes quam mollissimae Ci. kar najmanj presenetljive, m. gestatio Plin. iun., umbra V., quies Lucr., otia O., somnus Tib.; n. adv.: molle subridere Pers., mollia ridere O.

6. priljubljív, prisrčen, nežen, mil, ganljiv: sermo S., vincuntur molli pectora dura prece O., carmen H., illud mollissimum carmen Ci. nadvse ganljivo mesto, desine mollium querellarum H., mollibus lenire verbis aliquem H., versūs O. ali modi H. ljubezenske pesmi.

7. vdan, miren, hladnokrven, brezstrasten, nestrasten: molles, ubi ira resedit, animi L., quod ferendum est molliter sapienti Ci. vdano, voljno, mollius loqui (naspr. sine more furere) V.

moment [mɔmɑ̃] masculin trenutek, hip, moment; (= bon moment) pravi trenutek, (lepa) priložnost

à ce moment v tem trenutku, zdajle
au dernier moment v zadnjem trenutku
au, dans le moment où v trenutku ko
à tout (tous) moment(s) vsak hip, vedno, ob vsakem času, stalno, neprestano
dans un moment v hipu, takoj
dans, sur le moment hipoma, takoj
de moments en moments nepretrgoma
d'un moment à l'autre od trenutka do trenutka, vsak čas
de, dès ce moment od tega trenutka dalje
depuis un long moment že precej časa
du moment trenuten, sedanji
du moment que, oû od trenutka ko, odkar
en un moment v hipu
en ce moment v tem trenutku, sedaj
par moments od časa do časa
pour le moment trenutno
sur le moment tisti hip, v tistem trenutku
mauvais moment neugoden trenutek
les derniers moments zadnji trenutki
moment d'inertie (physique) vztrajnostni moment
moment psychologique psihološki, odločilni trenutek
avoir de bons moments imeti svetle, pametne trenutke
n'avoir pas un moment à soi ne imeti niti trenutka zase
lire à ses moments perdus brati v svojem prostem času
manquer le moment zamuditi priložnost, pravi trenutek
saisir le moment favorable zgrabiti za priložnost
un moment, s'il vous plaît! trenutek, prosim!