Franja

vstáti to rise, to get up, to rise to one's feet, to stand up

zgodaj vstáti to get up early, to rise with the sun
z levo nogo vstáti (figurativno) to get out of bed (on) the wrong side
vstáti (iz postelje) po bolezni to recover (from a sickness)
vstáti od mize (po obedu itd.) to rise from table, to leave the table
nihče še ni vstal (iz postelje zjutraj ipd.) nobody is stirring yet
vsi so vstali, ko so zaigrali marseljezo (internacionalo) every one rose to his feet when the Marseillaise (the Internationale) was played

vtís (-a) m

1. impronta:
vtisi stopal so še vidni le impronte dei piedi sono ancora visibili

2. impressione; effetto:
dobiti napačen vtis avere un'impressione sbagliata
zanesti se na prvi vtis fidarsi della prima impressione

3. (podoba, videz) immagine, apparenza, parvenza; impressione:
okolje daje vtis zapuščenosti l'ambiente dà l'impressione di abbandono

4. (mnenje, mišljenje) impressione, opinione, sensazione:
imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi abbiamo la sensazione che non abbiano alcuna fretta

5. impronta, tipo:
vtis kovanca, medalje il tipo di una moneta, di una medaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti vtis na koga fare impressione su qcn.
s potovanja odnesti nepozabne vtise riportare dal viaggio impressioni indimenticabili
pog. pustiti slab vtis fare brutta impressione, non piacere
narediti kaj samo zaradi vtisa fare qcs. soltanto per impressionare
šport. ocena za umetniški vtis punteggio per l'impressione artistica

vzdržáti (-ím)

A) perf.

1. tenere, sostenere, reggere; avere la portata:
led je vzdržal, čeprav ni bil debel il ghiaccio ha tenuto, benché non di grande spessore
most vzdrži pet ton il ponte ha una portata di cinque tonnellate

2. sopportare, reggere:
ne vzdržati napora non reggere alla fatica

3. resistere:
ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden i superstiti resistettero senza cibo un'intera settimana

4. sostenere; tener testa a:
podjetje je vzdržalo konkurenco l'azienda ha tenuto testa alla concorrenza
polk je vzdržal sovražnikov napad il reggimento ha sostenuto l'attacco nemico

5. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
rastlina vzdrži na prostem samo v toplih krajih la pianta resiste all'aperto soltanto nelle zone calde

6. (biti sposoben premagati željo) resistere:
brez cigaret ni vzdržal en sam dan non ha resistito un solo giorno senza le sigarette

7. resistere, durare:
stroj bo vzdržal še nekaj let la macchina durerà ancora qualche anno
stara oblika je še dolgo vzdržala la vecchia forma si è mantenuta, ha resistito a lungo
tako pisanje ne vzdrži kritike una scrittura che non regge alla critica
vdržati primerjavo s čim essere pari a, reggere il confronto con
ne vzdržati pogleda nekoga abbassare gli occhi, non poter guardare qcn.
ne vzdržati dolgo v zakonu separarsi presto

B) vzdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. astenersi, guardarsi da; evitare:
vzdržati se kajenja astenersi dal fumare

2. trattenersi:
vzdržati se smeha trattenersi dal ridere

3. tenersi, resistere; sopravvivere:
s težavo se je vzdržal v vodi aveva difficoltà a tenersi a galla nell'acqua
brez gospodaskega napredka se narod ne bo vzdržal senza progresso economico la nazione non sopravviverà

vzeti¹ [é] (vzamem) jemati

1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, proč wegnehmen, s seboj mitnehmen); tudi pravo an sich nehmen; iz kartona, paketa: auspacken, (einer Packung …) entnehmen
vzeti dopust Urlaub nehmen, sich beurlauben lassen, sich freistellen lassen
vzeti iz obtoka denar ipd.: einziehen, außer Kurs setzen
vzeti iz okvira aus dem Rahmen nehmen, ausrahmen
vzeti iz plenic auswickeln
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen, vozilo: außer Dienst stellen
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
vzeti na svoja pleča krivdo ipd.: auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
vzeti nase krivdo ipd.: auf sich nehmen, auf seine eigene Kappe nehmen, dolgotrajne preiskave ipd.: auf sich nehmen, sich (Untersuchungen) unterziehen
vzeti posojilo eine Anleihe nehmen, na kaj: eine Anleihe nehmen auf, (etwas) belehnen
vzeti s seboj v grob mit ins Grab nehmen
vzeti v hrambo in Verwahrung nehmen
vzeti v komisijsko prodajo in Kommission nehmen
vzeti v najem mieten, anmieten
vzeti v račun (etwas) in Rechnung nehmen, kot staro za novo: in Zahlung nehmen
vzeti v rejo otroka: in Pflege nehmen
vzeti v službo koga (jemanden) anstellen
vzeti v sredo in die Mitte nehmen
vzeti v zakup (etwas) pachten, in Pacht nehmen, figurativno in Kauf nehmen
vzeti v zaščito in Schutz nehmen
vzeti zalet anlaufen, Schwung holen

2. zdravila: nehmen, einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
vzeti kri eine Blutprobe nehmen/entnehmen
vzeti vzorec eine Probe nehmen/entnehmen, ein Muster nehmen/entnehmen

3.
vzeti podkupnino Schmiergeld einstecken, sich bestechen lassen

4. figurativno nehmen, rauben (spanec den Schlaf)
vzeti čas Zeit rauben, Zeit kosten, veliko časa: zeitraubend sein
vzeti čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
vzeti dar govora (jemandem) die Rede verschlagen
vzeti iluzije komu (jemandem) die Illusionen rauben
vzeti moči bolezen: an den Kräften zehren
vzeti sapo (jemandem) den Atem verschlagen
vzeti tek komu (jemandem) den Appetit verschlagen
vzeti veselje do komu (jemandem etwas) vermiesen/verleiden, (jemandem) alle/die Freude nehmen
vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
vzeti si življenje sich das Leben nehmen, sich umbringen

5.
figurativno vzeti besedo komu (jemandem) das Wort nehmen
vzeti besedo iz ust komu (jemandem) das Wort aus dem Mund nehmen, (jemandem) aus dem Herzen sprechen
vzeti si k srcu nasvet: beherzigen, (biti žalosten) sich (etwas) zum Herzen nehmen
vzeti kot (sprejemati) nehmen als, (sprijazniti se) (etwas) hinnehmen
vzeti na muho (jemanden) aufs Korn nehmen/ins Visier nehmen
vzeti ost čemu (einer Sache) die Spitze nehmen, den Stachel nehmen
vzeti pod drobnogled unter die Lupe nehmen
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
vzeti pravico v lastne roke Selbstjustiz üben
vzeti resno ernst/wichtig nehmen
ne vzeti resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen, koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
vzeti v misel in Betracht ziehen
vzeti v poštev berücksichtigen
vzeti v precep koga (jemanden) in die Schraube nehmen
vzeti si za zgled koga: sich (jemanden) zum Vorbild nehmen
vzeti za zlo (jemandem etwas) verdenken

6.
vzeti nedovoljena poživila dopen
vzeti mamila fixen
vzeti kokain koksen

7. za moža/ženo: heiraten, ehelichen

8.
vzemimo, da … vorausgesetzt, [daß] dass …, angenommen, [daß] dass …

9.
figurativno kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren
| ➞ → jemati¹

vzeti² [é] (vzamem) jemati v šoli: durchnehmen (novo lekcijo eine neue Lektion, Smoletovo Antigono die Antigona von Smole, še enkrat nachnehmen)

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

za² koga, česa:

1. zur Zeit, zu Zeiten, in der -zeit (za reformacije zur Zeit der Reformation, in der Reformationszeit, še za Luthra noch zu Luthers Zeiten)

2. (v času vladanja) unter (za Marije Terezije unter Maria Theresia, za Stalina unter Stalin)

3.
za dne bei Tage

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

začet|ek [é] moški spol (-ka …) der Anfang, der Beginn (dopusta Urlaubsbeginn, igre/tekme Spielbeginn, jeseni Herbstanfang, leta Jahresbeginn, Jahresanfang, meseca Monatsanfang, poletja Sommeranfang, pomladi Frühlingsanfang, Frühjahrsbeginn, poroda Geburtsbeginn, poslovanja Geschäftsbeginn, pouka Unterrichtsbeginn, semestra Semesterbeginn, sezone Saisonbeginn, službe Dienstbeginn, šole Schulbeginn, Schulanfang, tedna Wochenbeginn, Wochenanfang, zavarovanja Versicherungsbeginn, zime Winteranfang); (obdobje) die Frühzeit, die Frühperiode, der Anfang, die Anfangszeit; dneva, noči, nove dobe: der Anbruch; (uvod) der Auftakt; (prvo pojavljanje, geneza, nastanek) das Aufkommen
ponoven začetek der Neubeginn, der Wiederanfang, der Wiederbeginn
vsak začetek je težek aller Anfang ist schwer
na začetek postaviti: an den Anfang
postaviti na začetek voranstellen
na začetku am Anfang, an/bei/zu Beginn, besedila, govora: eingangs
na začetku januarja/drugega tedna Anfang Januar, Anfang nächste Woche
na začetku meseca am Monatsanfang
pomoč na začetku die Starthilfe
biti še na začetku in den Kinderschuhen stecken
ob začetku zum Beginn/Anfang
ob začetku leta zum Jahresanfang
od začetka von Beginn an
od samega začetka von Anfang an, von Anbeginn an
od začetka do konca von vorne bis hinten
začeti spet od začetka (wieder) von vorn anfangen
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
za začetek zum Anfang/Beginn, (za prvo silo) fürs Nächste, fürs Erste
dati znak za začetek z zvoncem: (etwas) anläuten, einläuten, z žvižgom: (etwas) anpfeifen
z začetkom … mit Beginn des …
z začetkom leta zum Jahresanfang

zadnj|i¹ (-a, -o)

1. (poslednji) der/die/das letzte
čisto zadnji der allerletzte
Letzt- (kupec der Letztkäufer)
biti zadnji der letzte sein, das [Schlußlicht] Schlusslicht bilden/machen
zadati zadnji udarec komu: (jemandem) den letzten Stoß geben

2. (sklepni) [Schluß] Schluss- (akord der [Schlußakkord] Schlussakkord, prizor die [Schlußszene] Schlussszene, stavek der [Schlußsatz] Schlusssatz, zvezek der [Schlußband] Schlussband, minuta šport die [Schlußminute] Schlussminute, redakcija die [Schlußredaktion] Schlussredaktion, dejanje der [Schlußakt] Schlussakt, glasovanje die [Schlußabstimmung] Schlussabstimmung, poglavje das [Schlußkapitel] Schlusskapitel)

3. (končni, na koncu) End- (konzonant der Endkonsonant, boj der Endkampf, člen, členek das Endglied, zlog die Endsilbe, črka der Endbuchstabe)

4.
zadnji krik der letzte Schrei (tudi figurativno)

5.
zadnja beseda das letzte Wort
to je moja zadnja beseda das ist mein letztes Wort
imeti zadnjo besedo das letzte Wort haben/behalten
zadnja beseda še ni bila izrečena das letzte Wort ist noch nicht gesprochen
zadnje besede množina die letzten Worte

6. do zadnjega/zadnje …:
do zadnje možnosti bis zum Äußersten
do zadnje drobtinice bis auf die letzte Krume
do zadnje kaplje bis zur Neige
do zadnje pičice narediti: bis aufs letzte I-Tüpfelchen, bis auf den I-Punkt
izpolniti: bis auf den letzten Buchstaben
do zadnjega bis aufs Letzte
do zadnjega beliča bis auf den letzten Heller/Pfennig
do zadnjega diha bis zum letzten Atemzug
do zadnjega moža bis zum letzten Mann, bis auf den letzten Mann
|
figurativno kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
biblično: prvi bodo zadnji in zadnji prvi die Ersten werden die Letzten, und die Letzten werden die Ersten sein

zádnji (-a -e)

A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
zadnja stran ultima pagina
zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
zadnje kolo ruota posteriore
ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
zadnje novice ultime notizie
to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
avt. zadnji most treno posteriore
jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
bibl. zadnja večerja ultima cena
rel. zadnja popotnica viatico
vet. zadnja golen garretto
avt. zadnja meglenka retronebbia
evf. zadnja plat posteriore, didietro
pog. zadnja pogruntavščina ultima
zadnja rešitev ultima ratio
lit. zadnja stanca tornata
zadnja stran retro, tergo
voj. zadnja straža retroguardia
zadnji del govejega stegna girello
navt. zadnji jambor mezzana
astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
anat. zadnji možgani metencefalo
avt. zadnje okence lunotto
grad. zadnje ometavanje stabilitura

B) zádnji (-a -e) m, f, n
zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi

zagnán (-a -o) adj.

1. avviato:
stroj še ni zagnan la macchina non è ancora avviata

2. gettato:
palica, zagnana v kot il bastone gettato in un angolo

3. pren. (vnet) zelante, bravo, solerte

zájec (-jca) m

1. zool. lepre; (udomačen) coniglio:
lov na zajce caccia alla lepre
slišati kot zajec sentire benissimo, avere un ottimo udito
spati kot zajec avere il sonno leggero, dormire come una lepre
teči kot zajec correre come una lepre
gastr. zajec v omaki spezzatino di lepre

2. pejor. coniglio:
prevelik zajec je, da bi si to upal è troppo coniglio da osarlo

3. cavastivali, tirastivali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uganiti, ugotoviti, vedeti, zvedeti, v katerem grmu tiči zajec indovinare, vedere dove sta la lepre
spoznati se, razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
pren. skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto perse Martin la cappa
zool. morski zajec ciclottero (Cyclopterus)
zool. planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus varronis)
zool. poljski zajec lepre (Lepus europaeus)

zajedalec samostalnik
1. ponavadi v množini (rastlinski ali živalski organizem) ▸ élősködő, parazitaPsi se lahko okužijo s paraziti in še zlasti s črevesnimi zajedalci. ▸ A kutyák különböző parazitákkal, főleg bélparazitákkal fertőződhetnek meg.
Še posebej otroci zelo trpijo zaradi črevesnih zajedalcev. ▸ Különösen a gyermekek szenvednek nagymértékben a bélparazitáktól.
Sopomenke: zajedavec
Povezane iztočnice: notranji zajedalec, zunanji zajedalec

2. izraža negativen odnos (izkoriščevalska oseba) ▸ élősködő, ingyenélő
Ker vedno pričakujemo, da bo našim pogojem ugodeno, postajamo pravi mali manipulativni zajedalci! ▸ Mivel mindig arra várunk, hogy a mi igényeinknek tegyenek eleget, valódi manipulatív élősködőkké válunk.
Upokojenci niso zajedalci, so dejavni del družbe. ▸ A nyugdíjasok nem ingyenélők, hanem a társadalom tevékeny tagjai.
Sopomenke: pijavka, zajedavec

zákon (postava) loi ženski spol ; (cerkveni) canon moški spol

stari (novi) zakon sv. pisma (zaveza) l'Ancienne (la Nouvelle) alliance; l'Ancien (le Nouveau) Testament
v duhu zakona dans l'esprit de la loi
v imenu zakona au nom de la loi
po zakonu selon (ali d'après) la loi
na temelju zakona en vertu de la loi
carinski zakon loi douanière
davčni zakon loi fiscale
izjemni zakon loi d'exception
kazenski zakon loi pénale (ali criminelle)
moralni zakon loi (de la) morale
naravni zakon loi de la nature, loi naturelle
okvirni zakon loi-cadre ženski spol
pokojninski zakon loi sur les retraites
temeljni zakon loi fondamentale
temeljni državni, ustavni zakon loi constitutionnelle
zakon o težnosti loi de la gravitation
tiskovni zakon loi sur la presse
vojni zakon loi martiale
volilni zakon loi électorale
zakon je bil sprejet (zavrnjen) la loi a été adoptée (rejetée)
biti v skladu z zakonom être conforme à la loi
biti v nasprotju z zakonom être en contradiction avec la loi
obiti zakon éluder (ali tourner) la loi
pasti pod zakon tomber sous le coup (ali sous l'application) de la loi
postati zakon passer en loi, acquérir force de loi
postaviti zakone légiférer
prekršiti zakon transgresser (ali enfreindre, violer) une loi; contrevenir à la loi
razglasiti zakon promulguer une loi
razveljaviti zakon abroger une loi
ravnati se po zakonu observer la loi, se conformer à la loi
spremeniti zakon modifier (ali amender) une loi
zakon je še v veljavi la loi est encore en vigueur (ali en application)

zamujèn lost; missed

kar je odloženo, še ni zamujèno all is not lost that is deferred

zamujèn (-êna -o) adj. perduto:
ni še vse zamujeno non tutto è ancora perduto
PREGOVORI:
minuta zamujena ne vrne se nobena tempo perduto mai non si riacquista

zanalàšč for (ali out of) spite; (namenoma) on purpose, purposely

zanalàšč je to storil he did it out of spite
zdaj pa zanalàšč (= še sploh) ne! less than ever!

zaostríti (-ím) | zaostrováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. (priostriti) acuminare, aguzzare (la punta)

2. inasprire:
zaostriti kazni, represivne ukrepe inasprire le pene, le misure di repressione

3. acuire, aguzzare:
zaostriti spomin acuire la memoria
zaostriti čute aguzzare i sensi

4. pren. esasperare, esacerbare, inasprire; intensificare:
zaostriti disciplino inasprire la disciplina
zaostriti spor inasprire, esacerbare il dissidio
zaostriti boj proti preprodajalcem mamil intensificare la lotta contro gli spacciatori di droga

5. acutizzare:
pomanjkanje denarja je še zaostrilo razmere v družini la mancanza di denaro non fece che acutizzare ulteriormente i rapporti nella famiglia

B) zaostríti se (-ím se) | zaostrováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. farsi più aguzzo, più acuminato

2. pren. inasprirsi

3. aguzzarsi (dei sensi)

4. pren. accentuarsi, inasprirsi, acutizzarsi, esulcerarsi (crisi, rapporti)

zapestje samostalnik
(del roke) ▸ csuklóŠe vedno imam težave s poškodbo zapestja, a sem optimist. ▸ Még mindig problémát okoz a csuklósérülésem, de optimista vagyok.
Na roki je imela mavec, ker si je pred nekaj dnevi zlomila roko v zapestju. ▸ Gipsz volt a kezén, mert néhány nappal ezelőtt eltörte a csuklóját.
Dvignem roko in mu zakopljem dlan v lase, a me prime za zapestje in me ustavi. ▸ Felemelem a kezem, a tenyeremmel a hajamba túrok, de megmarkolja a csuklómat és leállít.