Franja

смешиваться, смешаться (z)mešati se; zmesti se, zbegati se;
с. с топлой izginiti v množici

стушёвываться, стушеваться postajati manj opazen; (gov.) zmesti se, (z)begati se; (zast.) na tihem se izgubljati, neopazno izginiti

act² [ækt]

1. prehodni glagol
igrati, predstavljati; hliniti

2. neprehodni glagol
delovati, služiti, vesti se (on na)
vplivati (upon po)
ravnati se; pretvarjati se

to act out naturalistično zaigrati
to act out of character zmesti se
to act a part imeti vlogo
to act upon s.o.'s advice ravnati se po nasvetu koga
to act up to one's reputation ravnati, kakor smo pričakovali

affogare

A) v. tr. (pres. affōgo) utopiti, utapljati, zadušiti (tudi pren.):
affogare una delusione nel vino utapljati razočaranje v vinu
affogare una ragazza pren. slabo omožiti dekle

B) v. intr. utoniti, utopiti se, zadušiti se:
affogò nel fiume utonil je v reki
affoga nel cappello klobuk mu kar pleše na glavi
affogare in un bicchiere d'acqua pren. utopiti se v kozarcu vode, zmesti se pred najmanjšo težavo
bere o affogare pren. izbirati med dvema slabima možnostma
affogare nell'oro valjati se v bogastvu
affogare nei debiti utapljati se v dolgovih

C) ➞ affogarsi v. rifl. (pres. mi affōgo) utopiti, utapljati se

affoler [afɔle] verbe transitif spraviti ob pamet znoriti, zbegati, zmesti, osupiti, (pre)strašiti; omamiti

s'affoler zmesti se, zbegati se, izgubiti oblast nad seboj, ponoreti, izgubiti glavo
ne vous affolez pas! ne izgubljajte živcev! ne razburjajte se!
s'affoler de quelqu'un do ušes se zaljubiti v koga

alelar poneumniti; osupiti, zbegati

alelarse poneumniti se, neumen postati; osupniti, zmesti se

annodare

A) v. tr. (pres. annōdo) zavozlati; zvezati:
annodare i lacci delle scarpe zavezati vezalke na čevljih
annodare relazioni pren. navezati odnose

B) ➞ annodarsi v. rifl. (pres. mi annōdo) zavozlati si, zvezati si:
annodarsi la cravatta zavezati si kravato
il gomitolo si è tutto annodato klobčič se je čisto zapletel, zavozlal; pren. zmesti se, zaplesti se:
dopo alcuni bicchieri la lingua gli si annodava po nekaj kozarcih se mu je jezik zapletal

assurance [asürɑ̃s] féminin gotovost, zaupanje v samega sebe; prepričanost, prepričanje, zagotovilo, zatrdilo, garancija, jamstvo; (trdno) zaupanje; zavarovanje (contre proti)

assurance (contre les) accidents zavarovanje (z.) proti nezgodam
assurance (sur les) automobiles avtomobilsko z.
assurance aviation letalsko z.
assurance de(s) bagages z prtljage
assurance-capitalisation, assurance-épargne varčevalsko z.
assurance (en cas de) décès z. za primer smrti
assurance-chômage z. proti brezposelnosti
assurance complémentaire dopolnilno z.
assurance-corps kasko z.
assurance des dégâts des eaux zavarovanje proti poplavam
assurance de dommages z. proti škodi
assurance des écoliers, des employés z. učencev, nameščencev
assurance familiale družinsko z.
assurance de fret z. tovora
assurance contre la grêle z. proti toči
assurance contre l'incendie z. proti požaru
assurance immobilière z. nepremičnin
assurance des invalides et survivants z. za invalide in preživele
assurance-invalidité invalidsko z.
assurance-maladie z. proti bolezni
assurance maritime pomorsko z.
assurance mobilière z. premičnin
assurance mutuelle vzajemno z.
assurance obligatoire obvezno z.
assurance contre la pluie z. proti dežju
assurance-rentes féminin rentno z.
assurance à tous risques polno kasko z.
assurance-sinistre z. proti škodi
assurances pluriel sociales socialno z.
assurance temporaire, à terme, assurance-risque riziko z.
assurance-transports prevozno z.
assurance des veuves et orphelins z. vdov in sirot
assurance-vie, assurance sur la vie življenjsko z.
assurance-vieillesse starostno z.
assurance-vol, assurance contre le vol z. proti tatvini
assurance contre le vol avec effraction z. proti vlomu
agent masculin, employé masculin, montant masculin d'assurance zavarovalni agent, nameščenec, znesek
conditions féminin pluriel d'assurance zavarovalni pogoji
conclusion féminin d'une assurance sklenitev zavarovanja
contrat masculin, période féminin; police féminin, prime féminin, valeur féminin d'assurance zavarovalna pogodba, doba, polica, premija, vrednost
industrie féminin d'assurance zavarovalništvo
insuffisance féminin d'assurance premajhno zavarovanje
avoir de l'assurance biti samozavesten
contracter, effectuer une assurance skleniti zavarovanje
donner des assurances sur quelque chose dati zagotovila glede česa
perdre son assurance zmesti se, izgubiti zaupanje vase
parler avec assurance govoriti samozavestno
résilier une assurance razdreti zavarovanje
soutenir avec assurance z gotovostjo trditi
toucher une indemnité d'assurance dobiti zavarovalno odškodnino
veuillez agréer l'assurance de mes sentiments respectueux z odličnim spoštovanjem

āvertō -ere -vertī -versum, st.lat. āvortō -ere -vortī -vorsum

1. od koga ali česa, proč, (v)stran obrniti (obračati), odvrniti (odvračati), (pre)okreniti, umakniti (umikati): puppes N., falces laqueis C., avertit hic casus vaginam C., avertere flumina Ci., C. ali amnem... novo alveo L. odvrniti, drugam speljati, tako tudi: venae fontis cuniculis aversae Hirt.; Antonio diadema Caesari imponente se avertit (Lepidus) Ci., simul se universa contio avertit L., avertere oculos hostium L., voltum O.; od kod? aliquid ab oculis naribusque alicuius Ci., iter ab Arare C. oddaljiti se, arma ab hostibus S., faciem a moenibus urbis O., se ex oculis V.; sese eo itinere C. po drugi poti kreniti, locis av. seminis ictum Lucr.; z dat.: se admissario ascendenti Col. (o kobili); kam? tres (quinqueremes) in fretum avertit aestus L., av. naves in altum, tota in se castra L., equos in castra V., equos in fugam Cu., iter in Picenum L. kreniti; quo te avertisti? Pl., quo post pugnam ad Trasumennum auditam averterant iter L., pesn. z acc. smeri: regnum Italiae Libycas oras V. prestaviti na libijske obale; od kod in kam? ab saxo avortit fluctus ad litus scapham Pl., a ceteris... consulis liberi omnium in se averterant oculos L. — Pass. averti z med. pomenom (v)stran (proč) obrniti (obračati) se: illa solo fixos oculos aversa tenebat V., aversus ab suo itinere L. krenivši s svoje poti, aversi omnes ad Tarquinium salutandum L., ab iudicibus oratio avertitur Q., averti surdā aure Stat.; z grškim acc.: aversa vultūs Prud.; pesn. z acc. od koga ali česa proč obrniti (obračati) se = ne (z)meniti se, ne marati za koga ali kaj: equus fontes avertitur V., hominum damnatum avertitur agmen Petr. poet., iuvencus... avortitur herbas Stat., mors sordidā miseros avertitur aure Boet.; act. (poseb. v pf.) refl. = se avertere (proč) obrniti se: ob eam causam huc abs te avorti Pl., dixit et avertens rosea cervice refulsit V., prora avertit V.

2. occ.
a) (sovražnike) odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, prepoditi, zapoditi, v beg pognati (poganjati), nazaj potisniti: homines inermes... armis, viris, terrore... Ci., ab ipso vallo portisque castrorum barbaros C., Italiā Teucrorum regem V., Hannibalem Capuā, primo impetu hostem L., hostem inde Cu., classem ali legiones in fugam L., alios in fugam Cu., grassatorem ab homine occidendo Q., Bocchus statim avortitur S.
b) (kaj vrednega, dragocenega) skrivaj stran spraviti = izmakniti (izmikati), odnesti (odnašati), ukrasti, ugrabiti, izpodmakniti (izpodmikati), polastiti se česa: per litteras aliquod nomen Caecil. fr., tabulas, argentum, sestertiûm septiens milliens, pecuniam maximam Ci., pecuniam publicam Ci., L., T., magnum frumenti numerum a re publica Ci., aliquid de publico quam obscuratissime per magistratum Ci., stipendium C., praedam L., praedam domum C., praedas V., merces, peculium Icti.; pesn.: tauros a stabulis V. odgnati, auratam pellem Colchis Cat.

3. pren.
a) (kaj nevarnega, škodljivega) odvrniti (odvračati): hoc quidem detestabile omen avertat Iuppiter! Ci., di, talem avertite casum...! V., av. dolorem ali incensos aestus V. (u)dušiti, curas dictis V., bellum L., morbos, somnos H., periculum Suet., periculum victimā Ph., periculum imminens in caput suum Sen. ph., pestem ab Aegyptiis Ci., causam in aliquem Ci. ali culpam omnem in fraudem Carthaginiensium L. ali noxam ab aliquo in auctorem delicti L. ali crimen in alium Q. naprtiti, in eos ab se iram plebis L.; podobno: austro gratias miras, qui me a tanta infamia averterit Ci. ep. ki me je obranil tolike sramote; z dat.: incendia Teucris, pestem terris V.; abs.: di avertentes (= averrunci) Tarquitius Priscus ap. Macr.
b) (duševno) koga od česa odvrniti (odvračati): aliquem ab impudicis dictis Pl., milites aversi a proelio C., ne cura militem a proelio averteret Cu., av. aliquem ab incepto, a consiliis pacis L., a proposito aversus L., av. aliquem in universi belli cogitationem oratione L., sanos sensus V. s prave poti speljati = zmesti, animum parumper ab aliquo Ci., animum ab assiduo maerore L., animum ab intentione rerum Q., animos ab eo, quod agitur Ci., animos a spe recuperandae arcis L., omnium animos oculosque L., mentem alicuius a defensione alterius Ci., opinionem populi a spe adipiscendi Ci., aliquem a philosophia Suet.; pass. v med. pomenu = odvrniti se: ut nec vobis averteretur a certamine animus L., aversis in aliud animis (pozornost) Q.
c) odstaviti (odstavljati), odvrniti (odvračati), odtujiti (odtujevati) koga od koga ali česa, zavesti (zavajati) koga k odpadu od koga ali česa: legiones a C. Antonii scelere Ci., civitates nonnullas ab eius amicitia C., Pompeius... totum se ab eius (Caesaris) amicitia averterat C., qua ex re futurum, uti totius Galliae animi a se averterentur C., consul... oppida castellaque... avortere ab hostibus S., Ioniam a societate averterunt Atheniensium N., quod animum eius tanta acerbitas patria nihil a pietate avertisset L., av. alicui mentem deorum Cat., malum, quod omnes averit a me Cu., aliquem caro dolis (zvijačno) fratri Val. Fl.
č) avertere alicui aliquid komu kaj iz glave izbiti, komu kaj izgovoriti: quod mihi patrii poterant avertere amici Pr. — Od tod adj. pt. pf. āversus 3

1. od koga ali česa proč (stran) obrnjen, odzadaj, v hrbet, za hrbtom: dextrovorsum aversa it in malam crucem Pl., aversi tenuere facem V. s stran obrnjenim obrazom, adversus et aversus impudicus es Ci. spredaj in zadaj, aversum hostem videre, invadere C., aversos ab hoste circumveniri C., aliquem aversum figere V. ali transfigere N., aversos sternere V. ali caedebantur aversi L. bežeči, quendam actorem aversum solitum esse dicere Ci. s hrbtom proti občinstvu obrnjen, aversos boves in speluncam traxit L. ali aversos caudā traxit in antra boves Pr. za rep, averso sole pecus agere Varr. s soncem za hrbtom, iacēre aversum Iuv. ali aversam Mart., iter aversum ab urbe Cu., porta aversa ab hoste Cu., porta, quae aversissima ab hoste erat L., ab latere castelli, quod avorsum proeliantibus erat S., aversa hosti porta T.; occ. (od)zadnji: porta L., pars Capitolii L. epit., pars domus T. ozadje, pars capitis Plin., aversa manus Plin. zunanji del roke, charta Mart. druga stran papirja. Od tod subst. āversa -ae, f (sc. pars) nasprotna stran: collum circumagit in aversam se Plin. se more popolnoma okrog obrniti; āversum -ī, n nasprotna stran: flectere suffraginum artus in aversum Plin., gloria aliquando ante nos est, aliquando in averso est Sen. ph. zadaj, za nami; āversa -ōrum, n zadnji, oddaljeni, skrajni, stranski deli: insulae, urbis L., castrorum Vell., montis Plin., Asiae, Indiae Plin.

2. pren. komu nenaklonjen, neprijazen, sovražen, nasproten; abs.: aversa deae mens V., aversos componere amicos H. razdvojene, aversis iam dis L., aversis auribus animisque L., aversā aure audire Tib., aversi animi Cu., averso imperatoris animo T., illius vultus aversior visus est Sen. ph.; z a(b): aversus a Musis, a vero, motus aversi a ratione Ci., vir a comitate aversus L., Quintus aversissimo a me animo... fuit Ci. ep., aversissimus ab istis prodigiis sum Sen. ph.; pesn. z dat.: aversus mercaturis, aversa lucro H., aversior defensioni Q., quosque nobis aversos animis (v srcu) cognoverant T.

ball² [bɔ:l] prehodni glagol & neprehodni glagol
zviti ali stisniti (se) v kroglo

to ball up zmesti, zmešati; kepiti se
balled up prismuknjen

bandolo m konec klobčiča:
trovare il bandolo pren. najti izhod (iz zadrege)
perdere il bandolo zgubiti nit; pren. zmesti se

bearing¹ [bɛ́əriŋ] samostalnik
vedenje, obnašanje, ravnanje; drža (on, upon)
razmerje, odnos, vpliv; zveza; pomen, smisel; ležaj; grbovna slika
arhitektura razpon
navtika smer; obrod

as bearing on glede na
ball bearing kroglični ležaj
beyond bearing neznosen
bearing box (ali housing) ležajni okrov
to consider the question in all its bearings vsestransko pretehtati vprašanje
to lose one's bearing zmesti se, priti v zadrego
past bearing neznosen; ki več ne obrodi
to take one's bearing razgledati, orientirati, znajti se
this has no bearing on the question to nima nobene zveze z vprašanjem
the precise bearing of the word natančen pomen besede
the true bearing of the case dejansko stanje
trunnion bearing tečajni ležaj

bicchiēre m

1. kozarec, čaša:
bicchiere di vetro, di cristallo steklen, kristalen kozarec
bicchiere da acqua, da vino, da birra kozarec za vodo, vino, pivo
riempire un bicchiere di vino natočiti kozarec vina
levare il bicchiere dvigniti kozarec, nazdraviti
bere un bicchiere di più, di troppo preveč popiti, opiti se
affogare in un bicchiere d'acqua pren. utoniti v žlici vode, zmesti se, vdati se ob najmanjši težavi
tempesta in un bicchiere d'acqua pren. mnogo hrupa za prazen nič
fondo, culo di bicchiere pren. ponarejen diamant

2. kozarec (vsebina)

bola ženski spol krogla, kepa, žoga; met krogle; laž, časopisna raca

bola de nieve snežna kepa
¡dale bola! to je že neznosno!
escurrir la bola po francosko se posloviti
no dar pie con bola zmesti se, zbegati se
¡ruede la bola! naj bo, kar hoče! naj gre, kot hoče!
hacer bolas potepati se in ne iti v šolo, šolo »špricati«
bolas frnikole; frnikolanje

boussole [busɔl] féminin busola, kompas; figuré smer, zvezda vodnica

boussole de poche žepni kompas
aiguille féminin, boîte féminin de la boussole magnetna igla, ohišje kompasa
perdre la boussole (figuré) izgubiti glavo, zmesti se

bussola² f

1. busola, kompas:
bussola giroscopica navt. giroskopski kompas, girokompas
bussola magnetica magnetni kompas
perdere la bussola pren. zmesti se, zbegati se
navigare senza bussola delati, delovati brez vsakega načrta

2. nosilnica

3. notranja vrata; vrtljiva vrata

4. pušica, skrinjica

carte [kart] féminin karta; zemljevid; igralna karta; izkaznica; nakaznica; vstopnica; dopisnica

carte d'abonnement abonentska karta
carte d'admission, d'entrée vstopnica
carte d'alimentation živilska karta
cartes basses, hautes nizke (slabe), visoke (dobre) karte (pri kartanju)
carte blanche neomejeno pooblastilo
carte de chemin de fer železniška vozovnica
carte de circulation železniška krožna vozovnica
d'échantillons karta vzorcev
carte à l'échelle du 1 : 200000 karta v merilu 1 : 200000
carte d'électeur volilna izkaznica
carte d'ensemble, générale pregledna karta (zemljevid)
carte d'entrée vstopnica
carte d'état-major (vojaški) zemljevid v merilu 1 : 100000
carte d'étudiant študentovska izkaznica
carte ferroviaire, des cbemins de fer železniška karta; zemljevid železniškega omrežja
carte forcée obveznost, ki se ji ne moremo izogniti
c'est la carte forcée prisiljeni smo to storiti
carte géographique zemljevid
carte grise avtomobilski lastniški list
carte d'hébergement izkaznica za domove mladinske počitniške zveze
carte d'identité osebna izkaznica
carte d'itinéraire (letalska) vozovnica
carte (à jouer) igralna karta
carte de lecteur izkaznica za obisk in delo v kaki knjižnici
carte-lettre féminin dopisnica zalepka
carte maîtresse (igralna) karta, ki napravi vzetek; figuré glavno sredstvo za uspeh
carte météorologique vremenska karta
carte marine pomorski zemljevid
carte murale stenska karta
carte permanente permanentna karta
carte pneumatique pnevmatični telegram
carte postale dopisnica
carte postale illustrée razglednica
carte en relief reliefna karta
carte-réponse dopisnica z odgovorom
carte (de restaurant) jedilni list
carte rose šoferska, vozniška izkaznica
carte routière karta cest
carte syndicale sindikalna izkaznica
carte de travail(leur) delavska izkaznica
carte universelle svetovni zemljevid
carte des vins karta, lista vin
carte (de visite) vizitka, posetnica
carte-vue féminin razglednica
château masculin de cartes iz kart sestavljena hiša, figuré grad v oblakih; familier hiša v razpadanju
jeu masculin de cartes igra s kartami
lecture féminin de la carte čitanje karte, zemljevida
partie féminin de cartes partija, igra s kartami
tireuse féminin de cartes vedeževalka iz kart
tour masculin de cartes umetnija s kartami
à la carte po jedilnem listu, po izbiri (jedil)
d'après la carte (militaire) po karti, po zemljevidu
avoir carte blanche imeti pooblastilo, proste roke
à qui la carte? kdo izigra (karto)? kdo začne? kdo je prvi?
avoir toutes les cartes dans son jeu (figuré) imeti vse šanse na svoji strani
battre les cartes mešati karte
brouiller les cartes zmešati karte, figuré namenoma, hoté napraviti zmedo, namenoma zakomplicirati stvar
connaître, découvrir le dessous des cartes (figuré) poznati, odkriti tajno ozadje, tajne kombinacije kake zadeve
construire des châteaux de cartes (figuré) zidati gradove v oblake
couper les cartes privzdigniti karte
couper une carte prevzeti kako karto z adutom
consulter la carte pogledati jedilni list
distribuer, donner les cartes razdeliti (igralne) karte
donner, laisser carte blanche à quelqu'un dati komu možnost svobodne odločitve, dati mu proste roke
faire, avoir, (perdre) la carte imeti največ(najmanj) vzetkov
faire cartes égales imeti enako število vzetkov
faire les cartes à quelqu'un vedeževati komu iz kart
filer la carte, tricher aux cartes goljufati pri kartanju
jouer la carte de quelque chose staviti na kaj
jouer sa dernière carte (figuré) izčrpati svojo zadnjo možnost, napraviti zadnji poskus
jouer cartes sur table (figuré) igrati z odkritimi kartami; biti odkrit, lojalen
manger à la carte jesti po jedilnem listu
perdre la carte (figuré) zmesti se
prendre les cartes (figuré) vzeti stvar v roke
retourner une carte obrniti karto (pokazati figuro)
on ne sait jamais avec lui de quelle carte il retourne pri njem nikoli ne veš, pri čem si
tirer les cartes vedeževati iz kart

casser [kɑse] verbe transitif razbiti, zlomiti, polomiti, razdreti, pokvariti; raztrgati; juridique razveljaviti, ovreči (sodbo, odločbo, poroko, testament); militaire degradirati; odpustiti (iz službe), odstaviti (un fonctionnaire visokega uradnika); verbe intransitif razbiti se, zlomiti se, raztrgati se (nit)

le verre a cassé en tombant kozarec se je razbil pri padcu
se casser zlomiti se, familier utruditi se, (oseba) star, slaboten, betežen postati
à tout casser nepremišljeno, predrzno, noró
un film à tout casser izreden film
conduire sa voiture à tout casser voziti avto z vso brzino
ça coûtera 200 francs, à tout casser to bo stalo kvečjemu, največ 200 frankov
casser une assiette, un verre, une vitre razbiti krožnik, kozarec, šipo
casser du bois (aéronautique, familier) poškodovati se, razbiti se
casser bras et jambes à quelqu'un (familier) popolnoma koga uničiti
se casser le cou, la figure, la gueule, la tête (populaire) vrat si zlomiti, pasti; doživeti nezgodo, nesrečo
casser la croûte jesti, prigrizniti, malicati
se casser les dents sur quelque chose polomiti si zobe na čem
casser la figure, la gueule à quelqu'un (familier) koga na pol pobiti, pretepsti
casser aux gages odpustiti (iz službe)
casser de son grade degradirati
se casser la jambe zlomiti si nogo
casser le morceau (figuré) priznati
casser le morale demoralizirati
se casser le nez pasti na nos, slabo naleteti, spodleteti
se casser le nez à la porte de quelqu'un nikogar ne najti doma; biti odklonjen, zavrnjen
casser les oreilles à quelqu'un na ušesa komu trobiti, oglušiti koga
il en payera les pots cassés moral bo povrniti škodo
casser les pieds à quelqu'un nadlegovati, dolgočasiti koga
casser sa pipe (familier) umreti
casser les prix nenadoma znižati cene
son ressort est cassé on nima nobene volje več
casser du sucre sur le dos de quelqu'un obrekovati koga
casser la tête à quelqu'un (familier) oglušiti, utruditi, omamiti, zmesti, nadlegovati koga
se casser la tête beliti si glavo
se casser la tête contre les murs glavo si ob zid razbijati, figuré obupati, izgubiti vsako upanje, popolnoma obupati
casser les vitres razbiti šipe, figuré ravnati brezobzirno, naravnost povedati svoje mnenje, napraviti škandal
se casser les yeux (familier) oči si (po)kvariti
ne rien se casser (familier) ne si dajati veliko truda, ne se pretegniti
ça ne se casse rien (populaire) to ni nič posebnega
tu nous la, les casses dolgočasiš nas!
il faut casser le noyau pour avoir l'amande, on ne fait pas d'omelette sans casser d'œufs vsaka šola nekaj stane, brez dela ni jela
qui casse les verres les paye kdor povzroči škodo, jo mora tudi plačati
tout passe, tout lasse, tout casse (proverbe) vsake stvari je enkrat konec

character¹ [kǽriktə] samostalnik
znak, pisava, črka, številka; dostojatnstvo, stan, položaj; značaj; oseba, igralec, -lka; dober glas; čudak; spričevalo; opis; kakovost, lastnost

to act out of character zmesti se
to have the character for bravery (honesty) biti na glasu kot junak (poštenjak)
to be out of character ne ustrezati
to be quite a character biti nekoliko prenapet
a public character javni delavec
to see s.th. in its true character videti kaj v pravi luči
figurativno to set the character of s.th. vtisniti čemu pečat
to give s.o. a good character dati komu dobro spričevalo
out of all character popolnoma neprimeren
a strange character čudak

confondre* [kɔ̃fɔ̃dr] verbe transitif zmešati, zamenjati; združiti; figuré zbegati, zmesti, osupiti, vreči iz koncepta; osramotiti; uničiti, preprečiti, onemogočiti; juridique dokazati laž

se confondre zmešati se; stopiti se, spojiti se; ne se razlikovati
être confondu biti ves zmeden
cela confond mon imagination to presega mojo domišljijo
confondre un hypocrite zmesti, razkrinkati licemerca, hinavca
je confonds toutes les dates, des noms zamenjujem vse datume, imena
confondre deux jumeaux zamenjati, ne razlikovati dveh dvojčkov
(vieilli) confondre les plans de l'ennemi prekrižati sovražniku načrte
son insolence m'a confondu njegova nesramnost me je osupila
ces deux couleurs se confondent de loin ti dve barvi se od dalečne razlikujeta
se confondre en politesses cediti se od vljudnosti
se confondre en excuses, en remerciements ne se nehati opravičevati, zahvaljevati