Franja

koplanarnost samostalnik
geometrija (geometrijska značilnost) ▸ koplanaritás

lastnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Eigenschaft, -eigenschaft (glavna Haupteigenschaft, materiala Materialeigenschaft, letalna Flugeigenschaft, sušilna Trocknungseigenschaft, toplotna Wärmeeigenschaft, vozna Fahreigenschaft)

2.
tehnika lastnosti množina das Verhalten (vozne das Fahrverhalten)

3. (značilnost) das Merkmal

marque [mark] féminin znak, značka, znamenje; žig, pečat; sled; brazgotina; materino znamenje; pega; figuré kov; commerce znak, znamka (tvrdke na blagu); igralna znamka; marine svarilni znak; commerce trgovsko podjetje, ki proizvaja odlične proizvode, ti proizvodi

de marque (commerce) kvaliteten, odličen
personnage masculin, hôte masculin de marque odlična oseba, odličen gost
de la bonne marque najboljše vrste
c'est bonne marque to je dobro znamenje
à vos marques! prêts! partez! (sport) pozor! pripravljeni! zdaj!
marque de parti, d'association strankin, društveni znak
marque à froid, à chaud vtisnjen, vžgan žig
marque de commerce, de fabrique trgovski, tovarniški znak
marque caractéristique značilnost, posebnost
marque de correction (typographie) korekturno znamenje, znak
marque déposée sodnijsko vpisana varstvena (zaščita) znamka (marka)
marque d'infamie vžgano znamenje, figuré sramotni madež
marques pluriel de Judas (populaire) sončne pege (na obrazu)
marque de naissance materino, prirojeno znamenje
marque de reconnaissance spoznavni znak
des marques de pas dans la neige sledovi korakov v snegu
des marques de doigts sur un verre sledovi prstov na kozarcu
à la mi-temps, la marque est de trois à zéro (sport) po prvem polčasu je rezultat 3: 0
une grande marque de champagne odlična znamka šampanjca

not|a³ [ó] ženski spol (-e …) (značilnost, obeležje) die Note
posebna nota der richtige Pfiff

obeležj|e [é] srednji spol (-a …)

1. (pečat, značaj) das Gepräge, die Prägung; (značilnost) das Merkmal

2.
spominsko obeležje (pomnik) das Ehrenmal, der Gedenkstein, das Mahnmal, die Gedenktafel

oprsje samostalnik
1. (ženske prsi) ▸ kebelZvezdnica je svoje oprsje zakrila z rokami. ▸ A sztár a kezeivel takarta el a kebleit.

2. (del telesa) ▸ kebel, mellkas
Voznik je z oprsjem udaril ob volanski obroč in ga zlomil. ▸ A sofőr a mellkasával a kormánykeréknek ütődve eltörte azt.
Prijel je otroka in prislonil njegovo drhteče drobno oprsje ob svoje. ▸ Megfogta a babát, és reszkető kis mellkasát a saját kebléhez szorította.

3. (pri živalih) ▸ hátpajzs, tor
Značilnost večine izmed 3200 vrst suhih južin so oči, ki leže na majhni izboklini sredi oprsja. ▸ A 3.200 kaszáspókfaj legtöbbjére a hátpajzs kis dombjain ülő szemek jellemzők.
Večina žuželk ima na oprsju dva para kril, nekatere samo en par kril, nekatere pa so brez kril. ▸ A legtöbb rovarnak két pár szárny van a torján, néhánynak csak egy pár, és vannak szárnyatlanok is.

piano prislov
glasba (značilnost skladbe) ▸ piano
Začel je imenitno, z divjim, polnim, napadalnim tonom, potem pa je igral bolj in bolj piano. ▸ Nagyszerűen, vad, telt és támadó hangvétellel kezdett, aztán egyre inkább pianóba ment át.

potez|a² [é] ženski spol (-e …)

1. narisana, pisave: der Zug, -zug ( matematikačrtna Streckenzug, poligonalna Polygonzug, s šestilom Zirkelzug, pisave imena Namenszug, pisave Schriftzug)

2. s čopičem, svinčnikom: der Strich, die Linienführung (s peresom Federstrich, čopiča Pinselstrich, Pinselführung)
z eno potezo mit einem Federstrich

3. (značilnost) obraza: der Zug, Gesichtszug (groba/fina/brutalna ein grober/feiner/brutaler Zug/Gesichtszug); značaja: der Zug, Charakterzug, -zug (glavna Hauptzug, temeljna Grundzug, značilna Wesenszug); kraja: der Zug (vaške poteze dörfliche Züge)
v glavnih potezah in den Hauptzügen

proprius 3 (etim. nedognana beseda) veže se z gen. in dat.

1. komu (izključno) pripadajoč, le (edino, samo) moj (tvoj, njegov itd.), (le) v lasti koga bivajoč, lasten, svojski (naspr. communis, alienus, aliunde sumptus): Iust., N., Val. Max. idr., horreum, navigium H., familia Ci., tria praedia Capitoni propria traduntur Ci., sequebatur turba propria (domača), alia cognatorum sodaliumque, alia publica (v kateri so bili meščani) L., proprius viribus bella gerere L., proprios ungues purgare H., proprio Marte O. s svojsko hrabrostjo, s svojskim pogumom, proprio sumptu ludos edere T., propriā pecuniā militem iuvare T., ista calamitas communis est utriusque nostrûm, sed culpa mea propria est Ci., ex proprio usu agere Vell. sebično ravnati, assumpto aliunde uti bono, non proprio, non suo Ci.; pogosto v zvezi s svojilnimi zaimki: proprius et suus, suus et proprius, suus proprius, noster proprius L., Ci.; subst. proprium -iī, n last(nina), svojina: vivere de proprio (ob svojem, ob lastnih sredstvih) Mart., amittit merito proprium, qui alienum adpetit Ph., propria (svojino) retinere Amm., ad propria („na svoje“ = domov) remeare ali reverti Amm.

2. occ.
a) svojstven, značilen, lasten, tipičen, poseben, bistven (naspr. communis, universus): id non proprium est senectutis vitium, sed commune valetudinis Ci., libertas propria (posebna lastnost, posebna značilnost) Romani et generis et nominis Ci., Caesari proprium et peculiare sit clementiae insigne, quod … Plin., sua propria facultas Ci.
b) pravi, v pravem pomenu rabljen: res omnes certis ne propriis vocabulis nominare Ci., verbum proprium Ci., nomen Ci., Varr.; subst. proprium -iī, n značilno (tipično) znamenje: proprium est alicuius z inf. ali ut značilno znamenje koga je, za koga je značilno, komu je lastno, značilnost (lastnost, posebnost, tipika ipd.) koga je: fuit hoc proprium populi Romani longe a domo bellare Ci., hoc est epistulae proprium, ut is, ad quem scribitur de his rebus, quas ignorat, certior fiat Ci.
c) oseben, poseben, individualen, izključen, izrecen, samoedin, edin: nulla est in re publicā causa mea propria Ci., factum proprium est Thrasybuli N. osebna (izključno) Trazibulova zasluga, propria laus Pelopidae N. izključno Pelopidova, pabulatoribus praesidio proprio (v posebno obrambo) flumen transisse C., propria ipsius veneratio Cu., propria lex Ci., superbo decreto addidit propriam ignominiam L., propriis nominibus incusant vallum T., offensus urbi propriā irā T. ki je imel mesto še posebej „na piki“, ki je bil na mesto še posebej jezen (razsrjen), tribuni plebi, quasi proprii (edini) iudices et defensores Eutr., hunc mihi da proprium laborem, hanc operam V. stori (izkaži) mi to posebno ljubezen.
d) stalen, stanoviten, trajen, neminljiv: neque quicquam ulli proprium in vitā est Acc. ap. Non., nilne esse proprium quoiquam! Ter., propria munera H., parva munera diutina, locupletia non propria esse consueverunt V., ne quis civis propriam aut suam rem ullam queat dicere Ci. smatrati (šteti) za trajno ali svojo posest, quod ut illi proprium sit atque perpetuum, optare debetis Ci., si illud de duobus consulibus perenne ac proprium manere potuisset Ci., victoriam propriam se eis daturum Auct. b. Afr. trajno (= zanesljivo, gotovo) zmago, propriā voluntate esse N. zanesljivega mišljenja, proprius amator Pl. stanoviten, zanesljiv. — Adv. propriē

1. kot izključno svoje imetje (svoje premoženje, svoj imetek), kot izključno svoje, vsak zase (za sebe), izključno, izrecno (naspr. promiscue): tamen promiscue toto (sc. campo) quam proprie parvā parte frui malitis Ci., id, quod proprie meum est laudasti Ci., cuius causam neque senatus publice neque ullus ordo proprie susceperat Ci.

2. svojstveno, svojsko, lastno, tipično, posebno, značilno, osebno, osobito: difficile est proprie communia dicere H. tisto, kar je splošno (splošne stvari, splošne pojme), individualizirati (orisati kot posamezno, posebno), magis proprie nihil possum dicere Ci.

3. posebno, posebej, zlasti, predvsem: provectus in maledicta nunc communiter Romanorum, nunc proprie ipsius Quinctii L., ea crimina in hunc proprie conferuntur Ci., proprie rei militaris periti L., cuius (sc. sermonis) proprie studiosus fuit Q.

4. pravzaprav, v pravem pomenu: quod (sc. pronuntiare) illud honestum, quod proprie vereque dicitur Ci., maxime tum dicitur proprie, novam fabulam cum agunt Varr.

rasn|i (-a, -o) rassisch, Rassen- (konflikt der Rassenkonflikt, nemiri Rassenunruhen množina, Rassenkrawalle množina, predsodek das Rassenvorurteil, integracija die Rassenintegration, politika die Rassenpolitik, segregacija die Rassentrennung, teorija die Rassenlehre, značilnost das Rassenmerkmal, sovraštvo der [Rassenhaß] Rassenhass, vprašanje die Rassenfrage)

tenor -ōris, m (tenēre)

1. nepretrgan (neprestan, neprekinjen) potèk, ték, nepretrganost, neprestanost, neprekinjenost: Col., Plin. idr., placido educta tenore O. počasi in zdržema, hasta fugit, servatque cruenta tenorem V. venomer beži, alium habuisse tenorem V. lastnost, značilnost, svojstvo.

2. metaf. (nepretrgan) tek, potek, napredek, trajanje, doba, nit: vitae O., L., tenorem pugnae servare L., eodem tenore (v enakem duhu, smislu) duo insequentes consulatus gessi L., eius fidem aequali tenore fuisse L. je ostala vedno enaka, interrumpere tenorem rerum L., tenorem in narrationibus servare Q. nit, a recto tenore desciscere Val. Max. zgrešiti pravo smer, heroos gressu truncare tenores Stat. = šestomere mešati s petomeri = heksametre mešati s pentametri, hic tibi versandus tenor est O. enakomernost, uno et perpetuo tenore iuris usurpato L., praeturae tenor et silentium (ἕν διὰ δυοῖν) T. tih tok, tih potek, longus tenor felicitatis Sen. rh. dolga (dolgotrajna), neskaljena sreča, fati O.; adv.: uno tenore venomer, neprestano, zdržema: Ci., L., velut uno tenore L.

3. occ.
a) stik, zveza, povezava, kontekst, smisel, vsebina: legis, sententiae Icti.
b) naglas kakega zloga: Q.
c) višina glasu: Prisc.

zaloga vrednosti funkcije stalna zveza
matematika (značilnost funkcije) ▸ függvény értékkészlete

znak⁷ moški spol (-a …) (značilnost) das Merkmal (spolni Geschlechtsmerkmal, rasni rassisches Merkmal), das Kennzeichen, das Attribut; medicina bolezni: die Erscheinung, Krankheitserscheinung (zgodnji Früherscheinung, smrti Leichenerscheinung, staranja Alterserscheinung, utrujenosti Ermüdungserscheinung, zastrupitve Vergiftungserscheinung), das Anzeichen (staranja Altersanzeichen)

živobarvnost samostalnik
1. (o barvah) ▸ színpompa
Ameriško indijansko poletje nas na slikah prevzame z neverjetno živobarvnostjo jesenskega gozda. ▸ A képken ábrázolt amerikai indián nyár elbűvöl bennünket az őszi erdő hihetetlen színpompájával.
Opazna je dobra kontrastnost in živobarvnost slike, ki je tudi sicer značilnost Hitachijevih zaslonov. ▸ Észrevehető a jó kontraszt és a kép színpompája, ami amúgy szintén jellemző a Hitachi képernyőkre.

2. (o pestrosti) ▸ sokszínűség
Razstava skuša opozoriti na živobarvnost poetike mlajše generacije. ▸ A kiállítás felhívja a figyelmet a fiatalabb generáció lírájának sokszínűségére.