Franja

показательный izrazit, značilen, tipičen; vzoren;
показательный процесс javna sodna obravnava

притама́нний прикм., značílen prid.

различительный razlikovalen, razločilen; značilen

свойственный svojevrsten, poseben, značilen;
с. человеку človeški;
ошибаться свойственно человеку motiti se je človeško

характе́рний прикм., značílen prid.

характерный značilen, tipičen

bucra [bʌ́krə]

1. pridevnik
za belca značilen

2. samostalnik
belec, gospodar

characterize [kǽriktəraiz] prehodni glagol
karakterizirati, označiti; biti značilen za kaj; nadrobno opisati

charakterisieren karakterizirati; (kennzeichnend sein) biti značilen za

cockneyish [kɔ́kniiš] pridevnik
za Londončane značilen, londonski

emblem² [émbləm] prehodni glagol
predstavljati kaj, biti znamenje česa, biti značilen za kaj

gentīlis -e (gēns)

I. ki spada k plemenu, ki spada k rodu, plemenski, rodoven, sorodstven, soroden, sorodovinski: manus O. (o krdelu 300 Fabijcev), eloquentia, gentile domus nostrae bonum T., nomen (npr. Cornelius, Iulius) SUET., stemma SUET. rodovnik, quod gentile in illo videbatur SUET. prirojeno, odia SIL.; subst. gentīlis -is, m soplemenjak, sorodnik, sorodovinec: ad agnatos et gentiles est deducendus VARR., fuit meo regnante gentili CI., tuus etiam gentilis, Brute CI., homines deorum immortalium quasi gentiles CI.; metaf. o sužnjih, ki so dobili ime svojega gospodarja: apud antiquos singuli Marcipores Luciporesve dominorum gentiles omnem victum in promiscuo habebant PLIN. –

II.

1. istega plemena = istega naroda, naroden, kakemu narodu lasten, za kak narod značilen, domač, domovinski: religio, solum T., levitas T. narodu lastna lahkomiselnost, utilitas T. lastnega (svojega) naroda, metallum SIL., gurges STAT., proprietates TERT.; subst. gentīlis -is, m (so)rojak: linguā et oratione ipsius, non minus scite quam si gentilis eius esset, locutus est GELL.

2. occ.
a) inozemski, nerimski, barbarski: turbare gentiles nationes T.; kot subst. m. v pl. Nerimljani, barbari: AUS., AMM., COD. TH.
b) poganski, neveren: ECCL., Sext. Pythagoreus, homo gentilissimus HIER.; subst. gentīlēs -ium, m pogani, neverniki: ECCL.; adv. gentīliter pogansko, neversko:
c) kot gram. t. t. ki pomeni narodnost: in „as“ terminantia, quando sunt gentilia PRISC.

idìōm -óma m (gr. idioma)
1. idiom, fraza, stalna fraza: teško je prevoditi -e
2. značilen jezik, govor: pisac je izgradio svoj idiom
3. idiom, značilen govor kakega kraja

kennzeichnen označiti, označevati; zaznamovati; (charakteristisch sein) biti značilen za; sich selbst kennzeichnen govoriti sam zase/sam na sebi; gekennzeichnet werden odlikovati se (durch z)

malòmještanskī -ā -ō (ijek.), malòmeštanskī -ā -ō (ek.) značilen za majhen kraj, trški, vaški: -a sredina

mùrdārskī -ā -ō značilen za zanemarjenca, umazanca, zanikrneža

plēbēius 3 (plēbs)

1. iz navadnega (preprostega, revnega) ljudstva, drhali (gen.), sodrge (gen.), plebejski: T., Iuv. idr., homo, familiae Ci., consul, leges, virgo, magistratus, caenum, aedilitas, certamina L., Pudicitia (pooseb.) L., ludi plebeii L. plebejske igre, ki so jih v Rimu vsako leto prirejali plebejski edili, chorus O., stirps Stat.; subst.
a) plēbēius -ī, m, (naspr. patricius), pl. plēbēiī in plebēī (naspr. patricii, patres) neplemenitnik, neplemič, neplemenitaš, plebejec: Petr., palam muttire plebeio piaculum est Enn., pauperem plebeium atque proletarium Ca., cum his plebeios esse coniunctos Ci., adoptatum patricium a plebeio Ci. ep., rogationem tulit … ut plebeii magistratus fierent L., ut e plebeiis pateret summus honos L., dummodo ne quis in plebeio operis publici poenam … excedat Ulp. (Dig.).
b) plēbēia -ae, f neplemenitnica, neplemkinja, neplemenitašinja, plebejka (naspr. patricia): si plebeiam patricius duxerit L.

2. plebejski, navaden, preprost, plebsu (plebejcem, navadnemu ljudstvu) pripadajoč, za plebs (plebejce, navadno ljudstvo) značilen (tipičen) ali primeren, ljudski, prostaški, vulgaren, tudi navaden, nizek, skromen, prav nič poseben, neznaten, nepomemben, vsakdanji, povprečen: sermo Ci., philosophi Ci., purpura plebeia ac paene fusca Ci., praetorium Ci., vestis Lucr., plebeii sanguinis pulli Col., semen Col. (o čebelah), ira, beneficium, panis Sen. ph., domus Sen. tr., vinum, gemma, charta Plin., beta Pers., sanguis, iura Stat., Venus Mart., verbum Gell., humanitas Ap., at albus anser et pictis anas involuta pennis plebeium sapit Petr.

sacerdotal [sæsədóutəl] pridevnik (sacerdotally prislov)
duhovniški; značilen za duhovnika, ki se prilega, spodobi duhovniku; ki zahteva veliko oblast duhovščine

schichtenspezifisch značilen za določen sloj

sinistrese

A) agg. jezik iron. levičarski, značilen za levičarsko latovščino

B) m jezik iron. levičarski izraz, levičarska latovščina