Franja

znanstven (-a, -o) wissenschaftlich; Forschungs- (panoga der Forschungszweig)
poljudno znanstven populärwissenschaftlich
znanstveni spor der Gelehrtenstreit
dvig na znanstveno raven die Verwissenschaftlichung
dvigniti na znanstveno raven verwissenschaftlichen
znanstveno zgodovinski wissenschaftsgeschichtlich

znánstven (-a -o) adj. scientifico; di, della scienza:
znanstvena metoda, raziskava metodo scientifico, ricerca scientifica
znanstveni jezik linguaggio della scienza
znanstvena natančnost, neovrgljivost esattezza, inoppugnabilità scientifica
znanstvena ustanova ente, istituto scientifico
znanstvena fantastika fantascienza, letteratura avveniristica
znanstvene razprave trattatistica
znanstveni posvet simposio
znanstveno poročilo comunicazione

ἅμιλλα, ἡ [Et. iz semilja, lat. simultas, sor. similis, ἅμα] 1. tekma, tekmovalni boj, boj, borba. 2. gorečnost, teženje, hrepenenje, znanstveno prizadevanje; ἅμιλλαν ποιοῦμαι tekmujem.

θεωρία, ἡ, ion. -ίη 1. gledanje slavnostnih iger, prisotstvo pri svečanostih, ogledovanje, opazovanje, radoglednost; κατὰ θεωρίης πρόφασιν z namenom, da ogleda svet; užitek pri gledanju; prizor NT. 2. slovesen obhod, slavnostno poslanstvo (na Del), svečanost, praznovanje. 3. znanstveno raziskovanje, preiskovanje, premišljevanje, teorija.

μουσικός 3 (Μοῦσα) 1. kar se tiče Modric ali njih umetnosti, muzičen, lepoglasen, glasben, umetniško in znanstveno izobražen, ὁ μουσικός godec, glasbenik. 2. spreten, primeren, skladen; ἡ μουσική (sc. τέχνη) vsaka dušna izobrazba, umetnost.

πρᾶγμα, ατος, τό, ion. πρῆγμα, poet. πρᾶγος, ους, τό, in πρᾶξις, εως, ἡ, ion. πρῆξις (πράσσω) A bolj abstraktno (pos. πράξις) dejanje, delanje, (iz)delovanje, ukvarjanje, opravljanje; ravnanje, postopanje, obravnavanje; izterjevanje. B bolj konkretno I. 1. delo, čin, opravilo, opravek, κατὰ πρῆξιν zaradi opravka, po opravkih; posel, (vojno) podjetje, naloga, namera, uloga, dogovor; (znanstveno) delo, razprava; dogodek, slučaj, τί τὸ πρᾶγμά ἐστιν; kaj se je zgodilo? πρῆγμά ἐστι (ἐμοί) imam opraviti. 2. izpeljava, izvršitev, uspeh, korist, οὔ τις πρῆξις ἐγίγνετο αὐτῷ nič mu ni pomagalo, πρῆγμά ἐστί τινι pomaga (koristi) komu, koristno je, treba je, primerno je. II. stvar 1. reč, predmet, resnična reč, resničen dogodek; πρᾶγμά τι nekaj važnega (velikega, posebnega, znamenitega), οὕτω ἔσχον πρὸς τὸ πρᾶγμα tako važnost so pripisovali temu, za tako važno so smatrali to, οὐδὲν πρᾶγμά ἐστιν je nepomembno, brez pomena, nič ni na tem, ἐμοὶ οὐδὲν πρᾶγμα ne brigam se za to, to mi ne dela nobenih skrbi; τὰ πράγματα τῶν Ἑλλήνων Grki, Heleni, helenska moč (sila, zadeva). 2. stanje, pl. razmere, položaj, okoliščine τοιαῦτα tak, παρόντα sedanji, trenotni (= τὰ ἐνεστῶτα), τὸ σὸν τί ἐστι τὸ πρᾶγμα kako je s teboj? 3. a) težavnost, težava, nesreča, neprilika, πράγματα ἔχω imam opravke (težave, neprilike), mučim se, πράγματα παρέχω delam komu težave, prizadevam sitnosti, dam opraviti, nadlegujem, pustošim, πράγματα ποιέομαι posle napravljam, delam sitnosti, οὐ ποιέομαι ne zmenim se za kaj; b) spletke, skrivno početje (gibanje), zvijača NT. 4. državne zadeve (posli) κοιναὶ πράξεις (κοινὰ πράγματα), država, vlada, politično delovanje, splošni ali občni blagor, vrhovna vlada, nadvlada (hegemonija), politični vpliv; οἱ ἐν τοῖς πράγμασι ὄντες ki so pri vladi, oblastniki; τὰ πράγματα ἔχω imam moč v rokah; νεώτερα πράγματα prevrat, novotarije. 5. premoženje, sredstva.

προαίρεσις, εως, ἡ 1. prosta odločitev, izvolitev, izbor, sklep, nagnjenje, namen, volja, ἐκ προαιρέσεως, κατὰ προαίρεσιν namenoma, s premislekom. 2. a) načelo, znanstveno mišljenje, javno mišljenje, strankarstvo, τῶν κοινῶν državna oblika, stranka; b) uloga; šola.

συνουσία, ἡ, ion. -ίη (σύν-ειμι) 1. skupno (pre)bivanje, družno življenje. 2. a) občevanje (med učiteljem in učencem), razgovor, pogovor, znanstveno razpravljanje; b) spolno občevanje. 3. družba, tovarišija, pojedina.

учёный znanstven, učen; M znanstvenik, učenjak;
учёное общество znanstveno društvo;
учёная степень akademski naslov