Franja

mue¹ [mü] féminin levitev, goljenje; lév, olevek, odvržena koža ali rogovje; kurnik; familier ječa, zapor; (= mue de la voix) mutiranje

étre en mue leviti se, goliti se
trouver la mue d'un serpent najti kačji lév

nervus -ī, m (nam. *neuros iz indoev. *sneHuro- vez, vrv, tetiva, indoev. kor. *sneHu- sukati, viti, prim. skr. snā́van-, gr. νευρά tetiva, νεῦρον kita, živec, vlakno, vrv, stran, prožnost, lat. neō, sl. nervozen, nem. nervös, fr. nerveux)

1. v pravem pomenu in večinoma v pl. kita = suha žila, tetiva, mišica, živec: his adde nervos, a quibus artus continentur Ci., hoc ali[i] staturam, ali[i] vires nervosque confirmari putant C., recti valentesque nervi Cels., nervorum contractio Sen. ph., nervi in omne corpus ducuntur Cels., nervorum distentio Cels. bolezenski pojavi v živcih, krči, nervorum resolutio Cels. ohromelost živcev, hic primus nervos et venas expressit capillumque diligentius Plin. (o slikarju in ulivalcu kipov Pitagori iz Regija), nervus umbilicaris Tert. popkova žila, digitorum nervos incīdere Lamp.; šalj.: condamus alter alterum ergo in nervom (= nervum) bracchialem Pl. objemiva se torej.

2. occ. meton.
a) tetiva: O., tendens nervo equino concita tela Acc. ap. Varr., erumpit nervo pulsante sagitta V., nervo aptare sagittas V.; od tod meton. lok: turbantem fallere nervo Val. Fl.
b) struna (iz živalskih kit ali črev): omnesque voces (hominis), ut nervi in fidibus, ita sonant, ut … Ci., cantu nervorum et tibiarum tota vicinitas personat Ci., ut enim ex nervorum sono in fidibus, quam scienter ei pulsi sint (kako vešče so ubirane) intellegi solet: sic … Ci., numeros intendere nervis V., tuque testudo resonare septem callida nervis H.; od tod zopet meton. strunsko glasbilo, glasbilo na strune: animi et aurium causa tot homines habet ut cotidiano cantu vocum et nervorum et tibiarum nocturnisque conviviis tota vicinitas personet Ci.; v pl. tudi niti ali žice čeč (lutk, marionet): duceris, ut nervis alienis mobile lignum H. = ti si navadna marioneta.
c) kita, jermen, s katerim se zveže kdo; od tod sploh spona, vez: Vulg., vincito aut nervo aut compedibus Tab. XII, nervo vinctus Pl., ita te nervo torquebo Pl., fures in nervo atque compedibus aetatem agunt Ca. ap. Gell. v sponah za roke in noge, nervo aut compedibus vinciri Gell., nervum appellamus etiam ferreum vinculum, quo pedes inpediuntur Fest.; od tod meton. (kakor v sl.) ječa, zapor, keha: ego te in nervum rapiam Pl., in nervo iacebis Pl., vereor, ne istaec fortitudo in nervum erumpat denique Ter. da te bo to tvoje junačenje naposled spravilo v luknjo, eximere de nervo cives vestros L., in nervis teneri L., misit in nervum Vulg.
d) (kitasta) goveja koža, usnje, s katerim so bili prevlečeni ščiti: ne scuta quidem ferro nervove firmata T., subtextaque tegmina nervis Sil.
e) moško spolovilo: cuius in indomito constantior inguine nervus H., dicto citius nervi paruerunt imperio manusque aniculae ingenti motu repleverunt Petr.

3. metaf. pl. nervi kite, žile, živci =
a) moč(i), sila (sile): digna res est, ubi tu nervos intendas tuos Ter., onus dignum, in quo omnes nervos aetatis industriaeque meae contenderem Ci. da napnem vse žile (= vse sile, vse moči), da dam vse od sebe, omnibus nervis coniti Ci., experietur consentientis senatūs nervos atque vires Ci., qui si attulerint nervos et industriam, mihi crede, excutient tibi istam tuam verborum iactationem Ci., quibus opibus ac nervis non solum ad minuendam gratiam, sed paene ad perniciem suam uteretur C.; occ. sila, krepkost = moč, živost, poudarek govora: horum oratio neque nervos neque aculeos oratorios ac forenses habet Ci., sectantem levia nervi deficiunt H. polet.
b) življenjska moč (sila), vitalnost, živost, živahnost, prožnost, energičnost, bistvo, jedro, vodilo, motiv(acija) kake osebe ali stvari: si vectigalia nervos esse rei publicae semper duximus Ci., poëtae nervos omnis virtutis elidunt Ci., hosti largiri … nervos belli, pecuniam infinitam, quā nunc eget Ci., illi loci, qui inhaerentes in earum (sc. causarum) nervis esse debent Ci. ki morajo tvoriti njihovo bistveno sestavino, nervos coniurationis eiectos (po novejših izdajah exsectos) arte consulis cernentes L. glavni udje, gonilne sile.

pen¹ [pen] samostalnik
obor, ograda, tamar, ovčja staja, pregraja za kokoši, kurnik
ameriško, sleng zapor, ječa
vojska zaklonišče za podmornice

hen-pen kurnik
play-pen otroška stajica

penal moški spol ječa, zapor

phylaca -ae, f (tuj. φυλακή) ječa, zapor (čisto lat. custodia): Pl.

prigione¹ f zapor, ječa (tudi pren.):
prigione di rigore strogi zapor
prigioni zapor

prisión ženski spol ujetje, aretacija; zapor, ječa; ovira

prisión central kaznilnica
prisión preventiva preiskovalni zapor
orden de prisión zaporno povelje, tiralica
prisión a pan y a agua zapor ob kruhu in vodi
meter en prisión v ječo zapreti
prisiónes pl spone

prison¹ [prizn] samostalnik
ječa, zapor, kaznilnica

to cast in prison vreči v ječo
to put in (ali send to) prison zapreti v ječo

prison [prizɔ̃] féminin ječa, zapor, jetnišnica; militaire soba za zapor

prison cellulaire ječa samica
gardien masculin de prison ječar
prison de prévention preiskovalni zapor
condamner à trois mois de prison, à la prison à vie obsoditi na tri mesece zapora, na dosmrtno ječo
faire trois mois de prison préventive biti tri mesece v preiskovalnem zaporu
faire de la prison (familier) sedeti (v zaporu)
mettre en prison vtakniti v zapor

prison-house [príznhaus] samostalnik
zapor (tudi figurativno)
kaznilnica

pr̀žūn -úna m (it. prigione) dial. zapor, pržon

puşcăríe -i f zapor, ječa

reclusión ženski spol zaprtje, zapor, samota, osamljenost

reclusión escolástica šolski zapor
casa de reclusión kaznilnica

réclusion [reklüzjɔ̃] féminin osamljenost, samotarsko življenje; zapor

dix ans de réclusion deset let zapora
réclusion perpétuelle, à vie dosmrten zapor (v kaznilnici)

reclusione f

1. zapiranje

2. zapor (kazen)

restraint [ristréint] samostalnik
omejevanje, omejitev, oviranje, preprečevanje; prisiljenost, prisila, spona, ovira, zadrževanje, zadržanost, rezerviranost; interniranje, nadzor (umobolnega)
figurativno disciplina, brzdanje, obvladanje samega sebe; omejitev svobode, zapor, ječa

under restraint v zaporu
without restraint prosto, neovirano
restraint of trade omejitev trgovine
it is a great restraint on us to nam dela (je v) veliko oviro
to be under restraint biti postavljen pod skrbstvo
to lay restraint on s.o. naložiti komu omejitve
to place s.o. under restraint postaviti koga pod nadzorstvo (skrbstvo)

retención ženski spol zadrževanje; ob-, pridržanje; zapor, omejitev bivanja

retenue [rətnü] féminin zadržanje; odtegljaj (od plače); mathématiques ostanek (za prenos); (šolski) zapor; zmernost; obvladanje samega sebe; skromnost; zajezitev, zajez; marine oporne vrvi, oporni kabli

retenue sur le salaire pour la Sécurité sociale odtegljaj od plače za socialno zavarovanje
retenue à la source davčni odtegljaj v trenutku, ko davčni obvezanec prejme svoj dohodek
barrage à faible retenue d'eau pregrada s šibko zajezitvijo vode
papier masculin qui a de la retenue papir, ki dobro zadrži tiskarsko črnilo
avoir deux heures de retenue imeti dve uri šolskega zapora
cette femme n'a aucune retenue dans sa conduite ta ženska se ne zna obvladati
être en retenue biti v šolskem zaporu, biti pridržan po pouku
mettre un écolier en retenue dati učencu šolski zapor
retenue de marchandises à la douane, à la frontière zadržanje blaga na carini, na meji

round-house [ráundhaus] samostalnik
arhaično, železnica delavnica za popravljanje lokomotiv
navtika kabina, kajuta na zadajšnjem delu ladje
zgodovina ječa, zapor, stolp

sera -ae, f (etim. nedognana beseda)

1. letev, letva: serrae transversae COL.

2. notranji prečni zapàh pri vratih, pàh, zapor, zaporica, zapornica, zaporica, zapiralo, zatik, zatič, zasun(ek), klin, zásova: PL., PAC. AP. FEST., VARR., PETR., SEN. PH., NON., FEST., P. F. idr., centum duris postibus obde seras O., mille domos clausere serae O., excutere poste seram O., demere oppositas seras O., ponere seram IUV., clauditur et durā ianua firma serā TIB., obducta sera PR.