Franja

neófito moški spol spreobrnjenec; novinec, začetnik

neophyte [ní:oufait] samostalnik
novinec, novokrščenec, neofit
figurativno začetnik, novinec
cerkev novic; novoposvečeni mašnik

novato moški spol novinec, začetnik

novice [nɔ́vis] samostalnik
novinec, začetnik
cerkev novic; spreobrnjenec

novice [-vis] masculin novic; začetnik; adjectif neizkušen, neizurjen

se laisser prendre comme un novice nespretno se pustiti ujeti

novíce -e (-i, -e) m novinec (-nka), začetnik (-nica)

nuevo moški spol novinec, začetnik

originator [ərídžineitə] samostalnik
začetnik, ustanovnik, osnovalec, tvorec

orīgō¹ -inis, f (orīrī)

1. izvir, izvor, nastanek, začetek: N., V., O., Lucr. idr., doloris Ci., res a parva origine orta L., fontium origines H. „Nastanek“, „Prazgodovina“ (= gr. κτίσεις), naslov knjige Katona starejšega: Ci., Gell., Serv., od tod M. Cato in sextā origine Gell. v šesti knjigi svoje Prazgodovine; occ. rod, rojstvo: familiarum N., Achillis Cu. izvor od Ahila, illa clarus origine O., Sabinus modicus originis T., ab aliquo originem ducere H. ali deducere Plin. ali trahere L. izvajati (izpeljevati) svoj rod od koga.

2. meton.
a) rod, rodbina, rodovina, pleme: pulchrā origine Caesar V., ab origine ultimā stirpis Romanae generatus N. iz prastare rodbine.
b) praoče, praded, začetnik rodu: Aeneas Romanae stirpis origo V., o. Iuliae gentis Aeneas T., Cadmus o. patrum Stat., sunt huius origo Ilus et Assaracus O., filium Mannum, originem gentis conditoremque T.
c) začetnik sploh, stvarnik: melioris mundi O., Pegasus huius o. fontis O.; occ. materinska dežela, domovina, očetnjava, izvorno (materinsko) mesto: pars (sc. urbium) originibus suis praesidio, aliae (sc. urbes) decori fuere S.; pren.: Iudaea origo (prvotna domovina) eius mali T.

padre m

1. oče:
padre adottivo krušni oče
padre putativo domnevni oče
di padre in figlio iz roda v rod
fare da padre (a) biti komu kot oče
come un padre očetovsko
per via di padre po očetu

2. ekst. oče:
padre spirituale relig. spovednik, duhovni vodja
padre della patria oče naroda
Padri della Chiesa relig. cerkveni očetje

3.
padri pl. predniki:
il primo padre Adam

4. pren. oče, začetnik

5. relig. oče, redovnik:
Santo Padre Sveti oče
padri conciliari udeleženci koncila

6. pren. stvarnik

7. hist. patricij:
padre coscritto senator

padre moški spol oče; duhovnik, pater; povzročitelj, začetnik, avtor; očetovski zaščitnik

padre adoptivo krušni oče, rednik
padre de almas dušebrižnik
padre espiritual spovednik
Padre Nuestro, Padre nuestro očenaš
padre de pila krstni boter
Padre Santo sveti oče, papež
caballo padre (plemenski) žrebec
tal padre tal hijo jabolko no pade daleč od drevesa
padres pl starši; predniki
dormir con sus padres ne več živeti, že mrtev biti

pater -tris, m (indoev. *pətēr, gl. lat. papa; prim. skr. pitár- (nom. pitá-) = gr. πατήρ = got. fadar = stvnem. fater = nem. Vater, osk. patír = pater, umbr. patre = patrī; prim. še lat. patruus = gr. πάτριος = skr. pítr̥vya- stric, stvnem. fetiro, fatirro, fatureo stric; prim. tudi lat. Iuppiter iz *di̯eu pətēr, skr. dyā́uṣpitá, umbr. Iupater)

1. oče: Pl., Ter., L. idr., exheredare pater filium cogitabat Ci.; o živalih: O., Col., Petr. idr., est in equis patrum virtus H.; pren. začetnik, stvarnik: Lucr., Oceanus p. rerum V. (po Talesovem mnenju je voda počelo vseh stvari), cenae H. gostitelj; kot častno ime: pater patriae Ci. idr. oče (= tako rekoč drugi ustanovitelj) domovine.

2. metaf.
a) = krušni oče, očim, rednik, hranitelj: Ter. (Adelph. 452).
b) = tast: T. (Ann. 1, 59).

3. pesn. meton.
a) očetovska ljubezen: Cl., rex patrem vicit O.
b) očetova podobnost (podoba), podobnost z očetom: Cl.

4. pl. patres = roditelji, starši, predniki: coissent, sed vetuere patres O.; fortia facta patrum V., aetas patrum nostrorum Ci., patrum nostrorum memoriā C., Ci.

5. oče kot častni naslov: Kom. idr., PATER subscribitur statuis H., p. Aeneas V., non nosti, quid p. Chrysippus dicat H.; pogosto o bogovih: Naev., Enn., H. idr., Lenaeus p. V. = Bacchus, Gradivus p. V. = Mars, Lemnius p. V. = Vulcanus, Tiberinus p. L. bog Tibere, Tiberin, Iuppiter Ci. idr., Diēs-piter Pl., H., L.; od tod pater familiās (familiae) C., Ci. hišni oče, gospodar, v pl. patres familiās Ci., familiae C., familiarum Suet.; pater senatūs T. (častni naslov cesarjev); patres Ci., L. starešine (senatorji), starešinstvo (senat), „mestni očetje“, v popolni obliki patres conscripti (tudi sg. pater conscriptus in samo conscriptus; gl. cōnscrībō), pri L., T., Ci., Ci. ep. patres tudi = patricii (v naspr. s plebei, plebes), npr.: patrum numerum explevit (je popolnil senat) … id profuit ad iungendos patribus plebis animos L. (2, 1); pater patratus L. „z(a)vezni oče“, „z(a)vezni svečenik“, načelnik fecialov, ki je sklepal z(a)veze (prim. patrō); pater o nekem starcu: V. (Aen. 5, 521 in 533); pater esuritionum Cat. glavar stradačev (o nekem revežu).

Opomba: Pri pesnikih je končnica -ter v cezuri včasih dolga.

patriarch [péitria:k] samostalnik
očak, patriarh
figurativno praoče, začetnik (rodbine, roda); poglavar vzhodne cerkve

pioneer [paiəníə]

1. samostalnik
pionir, začetnik, kdor utira pot
vojska vojak tehničnega oddelka, okopnik

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
utirati pot, voditi; biti pionir

pipiolo moški spol začetnik, novinec

plotter [plɔ́tə] samostalnik
načrtovalec, planer, tehnični risar; spletkar, zarotnik, intrigant; začetnik, snovalec

pòčetnīk m začetnik: početnik na radnom mjestu

počétnik m početnik, začetnik

počìnjāč -áča m začetnik, pobudnik

pokrètāč -áča m začetnik, pobudnik, iniciator: pokretač radničkog pitanja