Franja

séneçon [sɛnsɔ̃] masculin, botanique prisadna zel

Sicelicon -ī, n (tuj. Σικελικόν) sikélikon, sicíl(ij)ska zel, bolhača = psyllium: PLIN.

solleciola f bot. (calderugia) šmarni križ, travna zel, mrzličnjak (Senecio vulgaris)

todabuena ženski spol rastlinstvo krčna zel

Wasserpest, die, Pflanzenkunde vodna kuga, račja zel

zōpyrontion -iī, n (tuj. *ζωπυρόντιον) bot. = clīnopodion zopiróntij = mačja zel: clinopodium alii cleopiceton, alii zopyrontion, alii ocimoides appellant, serpyllo similem, surculosam, palmi altitudine, in petrosis, orbiculato foliorum ambitu speciem lecti pedum praebentem Plin.

Achillēs, gen. -is, tudi Achillī in (pesn.) Achillĕī (iz nom. Achillĕus), dat. -ī, acc. -em in (pesn.) -ēn ali -ea, voc. -ē, abl. -e in (pesn.) -ī, m (Ἀχιλλεύς) Ahil, sin tesalskega kralja Peleja (Peleus) in Nereide Tetide (Thetis), Pirov (Neoptolemov) oče, lepi in najsilnejši gr. junak pred Trojo: Ci., V., H., O. idr.; pren. (apel.) = lep in krepek mladenič: Pl., Val. Max., Gell., alius iam partus Achilles V. Od tod

1. adj. Achillēus 3 (Ἀχίλλειος) Ahilov, ahilski: stirps V., cuspis, manes O., statuae Plin. s kopjem v roki, cothurnus Pr. tragiški vzlet pri (epskem) opevanju Ahilovih dejanj. Od tod geogr.
a) Achillēa (insula) ali Ahilis insula (= Leucē, Λευκή) Ahileja, Ahilov otok ob Boristenovem ustju z mitičnim Ahilovim svetiščem: Mel., Plin.; isti otok imenovan tudi Achillēa humus: O.
b) Achillēa -ae, f Ahileja, otok pri Samu v Egejskem morju: Plin.
c) Achillēus cursus: Plin. = dromos Achillī: Prisc. = δρόμος Ἀχίλλειος Mel. Ahilovo dirkališče (zdaj zaradi naplavin zelo spremenjeni) polotok ob Boristenovem ustju, kjer je baje Ahil priredil dirko: Plin.
č) Achillēum -ēī, n (Ἀχίλλειον) Ahilej, od Mitilenčanov zgrajena trdnjava pri rtu Sigeju v Troadi z Ahilovo gomilo: Plin. Bot.
a) Achillēa -ae, f (sc. herba) in Achillēos -ēī, f (ἡ Ἀχίλλειος sc. βοτάνη) rman, zel, katere moč ustavljanja krvi je baje prvi spoznal Ahil: Plin.
b) Achillēum -ēī, n "ahilovka", vrsta glive: Plin.

2. subst. Achillēis -idos, f Ahileida, nedokončana Stacijeva junaška pesnitev o Ahilu.

3. patronim Achillīdēs -ae, m (Ἀχιλλεΐδης) Ahilov potomec: O.

acinos -ī, f (gr. ἄκινος) dišeča zel, menda divja bazilika: Plin.

acopos -on ali -um (gr. ἄκοπος) utrujenost in bolečine odganjajoč; le subst.

1. acopos -ī, f
a) (sc. gemma) akop, vrsta kamenja, menda z zlatenkastim kršcem obložen kremenjakov kristal ali kalavec: Plin.
b) (sc. herba) akop, zdravilna zel, sicer imenovana anagyros: Plin.

2. acopum -ī, n (sc. unguentum) lajšalno mazilo: Cels., Plin.

actaea -ae, f močno aromatična zel, habuljica: Plin. Kot nom. propr. Actaea -ae, f Aktaja, ena od Danajevih hčera: Hyg.

adamantis -idis, acc. -ida, f (iz ἀδάμας) adamantida, čarovna zel z neubranljivo močjo: Plin., Ap. h.

aglaophōtis -idis, acc. -tim, f (ἀγλαοφῶτις sijajno lesketajoča se)

1. aglaofotida, čarodejna zel lesketajoče se barve: Plin.

2. potonika: Ap. h.

anacampserōs -ōtis, f (gr. ἀνακάμψερως) anakampserota, zel, ki baje, če se je človek dotakne, vrne izgubljeno ljubezen: Plin.

Ariānē -ēs, f: Mel. in (v lat. obl.) Ariāna -ae, f: Plin., Amm. Ariana (zdaj Iran), skupno ime vzhodnih pokrajin perz. kraljestva. Od tod adj. Ariānus 3 arianski: regio Plin.; subst. Ariānī -ōrum, m Arianci, preb. Ariane: Plin.; in Arianis gigni Plin. v Ariancih = pri arianski deželi; Ariānis -idis, acc.-ida, f (sc. herba) arianida, samorasla zel v Ariani: Plin.

āssefolium -iī, n (āssus [gl. āreō] in folium = „s suhim listjem“) zel = agrōstis: Ap. h.

batrachion -iī, n (gr. βατράχιον) batrahij = „žabja zel“, zdravilna zel, menda lopatica, zlatica: Plin., Ap. h.

benedīco -ere -dīxī -dictum

I. = bene dīcō (gl. bene II. 4.).

— II. v pozn. bogoslužnem jeziku

1. hvaliti, slaviti, veličati; z dat. in acc.: domino Eccl., deum Ap., Eccl.; v pass.: sit nomen dei benedictum Vulg., benedici deum condecet Tert.

2. blagrovati, blagosloviti (blagoslavljati); z dat. in acc.: Abrahae, filiis tuis Eccl., martyres Tert., diem Lact. posvečevati. — Od tod herba benedicta zel, ki se sicer imenuje logōpūs: Ap. h.

catanancē -ēs, f (gr. κατανάγκη) katananka, magična ljubezenska zel: Plin.

centaurēum -ī, n (gr. κενταύρειον), pravzaprav „kentavrska zel“, po ljudski etim. pozneje na „centum aurei“ naslonjena beseda, od tod sl. stozlat(nik), zlati grmiček, tavžentroža; le v pl.: Lucr., Lucan., grave olentia centaurea V. — Soobl.

1. centaurium -iī, n (κενταύριον): Lucr., Plin., c. maius Plin. svedrc, veliki stozlat, c. minus Plin. zlati grmiček stozlatnik.

2. centauria -ae, f (κενταυρία): Ap. H.