Franja

Zadetki iskanja

  • Sicelicon -ī, n (tuj. Σικελικόν) sikélikon, sicíl(ij)ska zel, bolhača = psyllium: PLIN.
  • solleciola f bot. (calderugia) šmarni križ, travna zel, mrzličnjak (Senecio vulgaris)
  • todabuena ženski spol rastlinstvo krčna zel
  • Wasserpest, die, Pflanzenkunde vodna kuga, račja zel
  • zōpyrontion -iī, n (tuj. *ζωπυρόντιον) bot. = clīnopodion zopiróntij = mačja zel: clinopodium alii cleopiceton, alii zopyrontion, alii ocimoides appellant, serpyllo similem, surculosam, palmi altitudine, in petrosis, orbiculato foliorum ambitu speciem lecti pedum praebentem Plin.
  • aglaophōtis -idis, acc. -tim, f (ἀγλαοφῶτις sijajno lesketajoča se)

    1. aglaofotida, čarodejna zel lesketajoče se barve: Plin.

    2. potonika: Ap. h.
  • anacampserōs -ōtis, f (gr. ἀνακάμψερως) anakampserota, zel, ki baje, če se je človek dotakne, vrne izgubljeno ljubezen: Plin.
  • Ariānē -ēs, f: Mel. in (v lat. obl.) Ariāna -ae, f: Plin., Amm. Ariana (zdaj Iran), skupno ime vzhodnih pokrajin perz. kraljestva. Od tod adj. Ariānus 3 arianski: regio Plin.; subst. Ariānī -ōrum, m Arianci, preb. Ariane: Plin.; in Arianis gigni Plin. v Ariancih = pri arianski deželi; Ariānis -idis, acc.-ida, f (sc. herba) arianida, samorasla zel v Ariani: Plin.
  • āssefolium -iī, n (āssus [gl. āreō] in folium = „s suhim listjem“) zel = agrōstis: Ap. h.
  • batrachion -iī, n (gr. βατράχιον) batrahij = „žabja zel“, zdravilna zel, menda lopatica, zlatica: Plin., Ap. h.
  • benedīco -ere -dīxī -dictum

    I. = bene dīcō (gl. bene II. 4.).

    — II. v pozn. bogoslužnem jeziku

    1. hvaliti, slaviti, veličati; z dat. in acc.: domino Eccl., deum Ap., Eccl.; v pass.: sit nomen dei benedictum Vulg., benedici deum condecet Tert.

    2. blagrovati, blagosloviti (blagoslavljati); z dat. in acc.: Abrahae, filiis tuis Eccl., martyres Tert., diem Lact. posvečevati. — Od tod herba benedicta zel, ki se sicer imenuje logōpūs: Ap. h.
  • catanancē -ēs, f (gr. κατανάγκη) katananka, magična ljubezenska zel: Plin.
  • centaurēum -ī, n (gr. κενταύρειον), pravzaprav „kentavrska zel“, po ljudski etim. pozneje na „centum aurei“ naslonjena beseda, od tod sl. stozlat(nik), zlati grmiček, tavžentroža; le v pl.: Lucr., Lucan., grave olentia centaurea V. — Soobl.

    1. centaurium -iī, n (κενταύριον): Lucr., Plin., c. maius Plin. svedrc, veliki stozlat, c. minus Plin. zlati grmiček stozlatnik.

    2. centauria -ae, f (κενταυρία): Ap. H.
  • chamaezēlon -ī, n (gr. χαμαίζηλον) zel = gnaphalium: Plin.
  • čober [ó] moški spol rastlinstvo, botanika der Steinquendel, die Kalaminthe; (mačja zel) Clinopodium: der Wirbeldost; (dobra misel) der Dost; (kraški šetraj) das Winter-Bohnenkraut
    alpski čober rastlinstvo, botanika Acinos: der Alpen(stein)quendel
  • damnātio -ōnis, f (damnāre)

    1. obsodba: d. sine defensione Ci., damnationem voluntariā morte praevertere T. ogniti se obsodbi, damnationem anteire veneno T. obsodbo prestreči; z obj. gen.: d. Sex. Roscii, d. absentis Ci.; z gen. criminis: d. ambitūs Ci. obsojen zaradi … ; z gen. pretii: d. tantae pecuniae Ci. na tolikšno vsoto denarja; kazen z ad: d. ad poenam sempiternam Lact.

    2. pren.
    a) plačilna dolžnost: Icti.
    b) zavržba: apiastrum in confessa damnatione est venenatum Plin. je, kakor je znano, zavržena strupena zel.
  • Glaucus -ī, m (Γλαῦκος) Glávk,

    1. Sizifov sin, ki so ga raztrgali njegovi lastni konji: V.

    2. pravnuk prejšnjega, Hipolohov sin, vodja likijskih čet, ki je prišel na pomoč Trojancem, Diomedov prijatelj: H.

    3. ribič v Antendonu, ki je zaužil neko zel in zamaknjen skočil v morje, kjer sta ga Ocean in Tetija spremenila v morskega boga; odtlej je kot Nerejev ljubljenec vedeževal z Nereidami: O., STAT., Glauci chorus (= Nereides) V., Glaucum saltare VELL. Glavka pantomimsko prikazovati.
  • hermū-botanē -ēs, f (gr. Ἑρμοῦ βοτάνη Hermova zel) bot. golšec, ščirovnik: Ap. h.
  • Hermū poa -ae, acc. -an, f (gr. Ἑρμοῦ πόα Hermova zel), bot. = hermūbotanē: Plin.
  • kug|a ženski spol (-e …) medicina die Pest, figurativno der schwarze Tod; tehnika die Pest (kositrova Zinnpest); medicina -pest (bubonska Beulenpest, Drüsenpest, pljučna Lungenpest, živalske: goveja Rinderpest, kokošja Geflügelpest, prašičja Schweinepest, zajčja Hasenpest)
    sramna kuga (konjski sifilis) die Beschälseuche
    žitna kuga die Kribbelkrankheit
    račja kuga živalstvo, zoologija, medicina die Krebspest
    rastlinstvo, botanika vodna kuga (račja zel) die Wasserpest
    bubo kuge medicina die Pestbeule
    epidemija kuge die [Pestepidemie] Pesteppidemie
    bolan za kugo pestkrank
    oboleli za kugo der Pestkranke ( ein -r)
    figurativno smrdeti kot kuga wie die Pest stinken
    ogibati se koga kot kuge (jemanden) meiden wie die Pest
Število zadetkov: 112