gor|a [ô] ženski spol (-e …) der Berg, -berg ( figurativnodolgov Schuldenberg, snega Schneeberg, mesa Fleischberg, ruševin Trümmerberg, ledena Eisberg, magnetna Magnetberg, mizasta Tafelberg, obtočna Umlaufberg, ognjeniška Vulkanberg)
Črna gora Montenegro ( das )
Sladkorna gora der Zuckerhut
vrh gore die Bergkuppe, das Berghaupt
vrh ledene gore die Spitze des Eisbergs
hoja po gorah die Bergwanderung, die Bergtour
vzpon na goro die Bergbesteigung
religija pridiga na gori die Bergpredigt
v gori am Berg
h gori bergwärts
hoditi v gore bergsteigen, in die Berge gehen
visok kot gora bergehoch
ki gore premika vera: bergeversetzend
če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori wenn der Berg nicht zum Propheten kommen will, [muß] muss der Prophet zum Berge gehen
Zadetki iskanja
- gora samostalnik
1. (visoka vzpetina) ▸ hegy, hegységnajvišja gora ▸ legmagasabb hegyzasnežene gore ▸ havas hegyekosvojiti goro ▸ hegyet meghódítpovzpeti se na goro ▸ megmássza a hegyetvrh gore ▸ hegycsúcsvznožje gore ▸ hegylábpobočje gore ▸ hegyoldalvzpon na goro ▸ hegy megmászásahoditi v gore ▸ hegyekbe járreševanje v gorah ▸ hegyi mentésnesreča v gorah ▸ baleset a hegyekbenDevetnajstkrat se je povzpel tudi na našo najvišjo goro. ▸ Tizenkilenc alkalommal megmászta a legmagasabb hegyünket.
Povezane iztočnice: mizasta gora
2. (velika količina) ▸ egy halom, egy rakáscela gora ▸ egész rakásgora papirja ▸ egy halom papírgora denarja ▸ egy halom pénzgora dokazov ▸ egy rakás bizonyítékgora posode ▸ egy halomgora knjig ▸ egy halom könyvZaslužil je gore denarja. ▸ Egy halom pénzt keresett.
Vsak dan prihaja prava gora pisem. ▸ Naponta egy halom levél érkezik.
Povezane iztočnice: ledena gora - in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če - izčŕpati to exhaust; (vodo ipd.) to pump out, to pump dry; to drain; (osebo) to wear out, to tire out, to fatigue, to exhaust, to knock up
izčŕpati rudnik to work out a mine
izčŕpati zalogo blaga to sell out one's stock of goods
izčŕpati rudno žilo to work out a lode
zadnji vzpon me je popolnoma izčrpal the last climb has quite taken it out of me
izčŕpati se to be (ali to get) exhausted; (zaloga) to run short (ali low ali out); (oseba) to wear (ali to tire oneself out), to spend one's strength; (vodnjak) to run dry, to run low
izčŕpati svoja sredstva to deplete one's resources - malagevole agg. težek, naporen, hud:
salita malagevole naporen, težek vzpon
tempi malagevoli hudi časi - mogóč possible; likely; (izvedljiv) feasible, achievable, practicable
vse mogóče every possible (case), all possible (cases), all the possibilities
vse mogóči ljudje people of every sort and kind
ni mogóče! no!, is it possible!; you don't say!
kar največ mogóče as much as possible, to the utmost
če je mogóče if possible
vse, kar nam je mogóče everything possible, everything within our power
kolikor mi bo le mogóče to the best of my power
storil bom vse, kar mi bo mogóče I'll do my best (ali my utmost)
napraviti vse mogóče to do all in one's power, to do (ali to try) one's best, to try every possible means, to leave no stone unturned, to strain every nerve, to exert oneself to one's utmost
ni nam bilo mogóče it was beyond us
brž ko mogóče as soon as possible
vzpon na goro je mogóč le z ene strani the ascent of the mountain is possible (ali practicable) on one side only - móžnost possibilité ženski spol , éventualité ženski spol
možnosti za vzpon possibilités d'avancement
po možnosti autant que possible, autant que faire se peut
v mejah možnosti dans le domaine des possibilités (ali du possible) - polóžen (-žna -o) adj. non ripido, dolce; pianeggiante:
položen vzpon salita non ripida, pendenza leggera - ponovn|i (-a, -o) Wieder- (natis der Wiederabdruck, prevzem posesti pravo die Wiederinbesitznahme, prihod die Wiederkunft, vklop die Wiedereinschaltung, vpis die Wiedereintragung, vpoklic die Wiedereinberufung, vstop der Wiedereintritt, vzpon der Wiederaufstieg, začetek der Wiederanfang, Wiederbeginn, začetek veljavnosti pravo das Wiederinkrafttreten, zagon die Wiederinbetriebnahme, oživitev die Wiederbelebung, vzpostavitev die Wiederaufnahme, izvedba die Wiederaufführung, izvolitev die Wiederwahl, okrepitev die Wiedererstarkung, oživitev das Wiederaufleben, poroka die Wiederheirat, die Wiederverheiratung, pridobitev die Wiedererlangung, uporaba die Wiederverwendung, materiala die Wiederverarbeitung, vključitev die Wiedereingliederung, vzpostavitev stikov die Wiederanknüpfung, zasedba die Wiederbesetzung, združitev die Wiedervereinigung, prodaja Wiederverkauf, vsaditev die Wiedereinpflanzung, delegiranje die Wiederentsendung, oboroževanje die Wiederaufrüstung, odkritje die Wiederentdeckung, odprtje die Wiedereröffnung, prijetje die Wiederergreifung, ozaveščenje die [Wiederbewußtmachung] Wiederbewusstmachung, rojstvo die Wiedergeburt, srečanje die Wiederbegegnung, das Wiedersehen, utelešenje die Wiederverleiblichung, vključevanje das Wiedereinordnen, vraščanje medicina die Wiedereinheilung); Nach- (plaz die Nachlawine, kopanje die Nachgrabung, naravnavanje die Nachstellung)
| ➞ → ponoven - presenetljívo adv.
1. sbalorditivamente; strepitosamente
2. pren. (zelo) oltremodo, molto; sorprendentemente;
vzpon je bil presenetljivo lahek la scalata risultò oltremodo facile - prvénstven (-a -o) adj.
1. šport. di campionato; ekst. di prim'ordine:
prvenstvena tekma partita, incontro di campionato
alp. prvenstveni vzpon prima scalata, prima
2. primo, principale:
prvenstvena naloga compito principale - pŕvi (the) first; (vodilni) leading; foremost; (glavni) head, front; (najboljši) prime, top, topmost; (pri, sosednji) nearest, adjoining, next-door; (odličen) eminent
pŕvega marca on the first of March
pŕve dni v mesecu early in the month
pŕvi dan v mesecu the first of the month
na pŕvem mestu in the first place, first and foremost; at first
na pŕvi pogled at first sight
pŕva izvedba, predstava gledališče first night, première
pŕvi učenec (v šoli) top pupil, top boy
pŕvi govor poslanca v parlamentu an M.P.'s maiden speech
pŕva pomoč first aid
pŕvi prišlek the first comer
pŕvo potovanje ladje maiden voyage (ali trip)
pŕvi polet maiden flight
pŕvi (sadni) plodovi first fruits pl, firstlings pl
pŕva izdaja (knjige ipd.) first edition
pŕvi poskus first attempt
pŕvi človek the first man
pŕvi razred (v šoli) first form
pŕvi vzpon (na goro) first ascent, first climbing
Karl I Charles the First
pŕvih šest strani the first six pages
ob pŕvi priliki, priložnosti at the first opportunity
s pŕvo (obratno) pošto (odgovor) by return of post
v pŕvem nadstropju on the first floor
biti pŕvi (voditi) to have the lead
iti (kot) pŕvi to lead the way, to take the lead
kupiti iz pŕve roke to buy firsthand
potovati v pŕvem razredu to travel first
priti med pŕvimi to arrive among the first
kdor pŕvi pride, pŕvi melje (figurativno) first come, first served
imeti pŕvi govor (v parlamentu) to make one's maiden speech
nuditi pŕvo pomoč to render first aid - razcvet [è] moški spol (-a …) die Blütezeit (tudi figurativno), figurativno die Hochblüte, die Glanzzeit; (razmah, vzpon) der Aufschwung, die Entfaltung
- sharp [ša:p]
1. pridevnik
oster, koničast, šiljast, špičast; strm; rezek, kričav, prediren; buden, pazljiv; dober (nos); silovit (spopad); strog, zbadljiv, jedek, hud, bičajoč, sarkastičen; živahen, hiter, brz; bister, bistroumen, iznajdijiv, prebrisan, rafiniran, zvit, lokav, pretkan, premeten, prekanjen; močan, izrazit; spreten, okreten
glasba povišan ali previsok za pol tona
ameriško, sleng pozornost zbujajoč in privlačen (npr. obleka)
a sharp ascent strm vzpon
a sharp boy bister deček
a sharp contrast oster kontrast
as sharp as a needle figurativno zelo bister, bistroumen
as sharp as a razor oster kot britev
a sharp curve oster ovinek (zavoj)
sharp features ostre, izrazite poteze
sharp practices figurativno sleparija, nepošteni triki
sharp set sleng lačen
sharp on time absolutno točen
a sharp tongue oster, nabrušen, strupen jezik
sharp wine kislo vino, cviček
sharp work hitro delo
sharp's the word pogovorno hitro!
he has been too sharp for me figurativno prelisičil me je
to keep a sharp out-look budno paziti, biti budno na straži
this wine is sharp to vino je rezko, kislo
poverty is a sharp weapon figurativno sila kola lomi
2. prislov
vneto, močnó; nenadoma; točno, natančno, pazljivo; naglo, hitro, živahno
glasba povišano za pol tona
at 10 o'clock sharp točno ob desetih
to look sharp ne izgubljati časa
look sharp! hitro!
to stop sharp nenadoma (se) ustaviti
to turn sharp ostro zaviti, napraviti oster ovinek
3. samostalnik
dolga šivalna igla
domačno slepar
pogovorno strokovnjak, poznavalec
glasba za pol tona povišana nota, višaj
4. prehodni glagol
pogovorno prevarati (out of za)
ukaniti, oslepariti, prelisičiti; prislepariti kaj, ukrasti
glasba povišati zapol tona
ameriško previsoko zapeti
neprehodni glagol
slepariti, varati
glasba previsoko peti ali igrati - sociálen (-lna -o) adj.
1. sociale, della società:
socialne plasti, skupine strati, gruppi sociali
človek, socialno bitje l'uomo, essere sociale
socialni vzpon, propad ascesa, declino sociale
socialna nasprotja contrasti sociali
2. (nanašajoč se na dejavnost za urejanje gmotnih, življenjskih razmer) sociale:
socialna delavka assistente sociale
socialno varstvo tutela sociale
socialno zavarovanje assicurazione sociale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
polit. socialna demokracija socialdemocrazia
lit. socialna drama, poezija dramma, poesia sociale
psih. socialna psihologija psicosociologia
soc. socialni darvinizem darwinismo sociale
lit., um. socialni realizem realismo socialista - sólo (-a) m
1. muz. a solo, assolo
2. muz. solista
3. (solo ples) assolo
4. pren. šport. assolo:
alp. solo vzpon solitaria - stiff1 [stif] pridevnik (stiffly prislov)
tog, neupogljiv, negibek, trd, okorel; žilav; gost; nepopustljiv, strog, trmast, odločen, zakrknjen; nadut, ohol, formalen; prisiljen; zadržan, odljuden; močan (pijača, veter); težaven, naporen; ki se s težavo giblje ali premika, se zatika, nenamazan, nenaoljen
ekonomija stalen, stabilen, visok, pretiran (cena)
a stiff ascent naporen vzpon
a stiff collar trd ovratnik
a stiff dose močna doza
a stiff examination težaven izpit
a stiff glass of grog kozarec močnega groga
stiff market trg s stalnimi cenami
stiff muscles pretegnjene mišice
stiff neck trd vrat (od prepiha itd.)
a stiff price visoka cena
a stiff reception tog, prisiljen sprejem
a stiff sentence stroga sodba
stiff ship ladja, ki se ne nagne v stran pod pritiskom vetra v jadrih
a stiff un postaran športnik, sleng mrlič
a stiff subject težavna stvar (predmet)
to bore stiff strašno dolgočasiti
bored stiff na smrt zdolgočasen
to have a stiff leg imeti trdo nogo (v kolenu)
to keep a stiff face (lip) ne se dati omehčati
to keep a stiff upper-lip figurativno ne popustiti, zobe stisniti, pokazati trdnost značaja
to keep a stiff rein držati napete (nategnjene) vajeti
to scare stiff na smrt prestrašiti - surplomb [sürplɔ̃] masculin previs; architecture previsni, izstopajoči, ven štrleči del; nagnjenost
ascension féminin d'une paroi en surplomb vzpon, plezanje čez previsno steno
étage masculin, balcon masculin en surplomb nadstropje, ki izstopa, štrli iz stavbe
mur masculin en surplomb nagnjen zid - težáven (-vna -o) adj.
1. faticoso, arduo, impervio:
težavna naloga compito arduo
težaven vzpon salita faticosa, impervia
2. (poln težav) difficile, duro, grave:
težavni časi tempi duri
3. (ki se nerad prilagaja zahtevam) difficile, permaloso, ostico:
težaven otrok un bambino difficile
težaven človek un tipo ostico - vache [vaš] féminin krava; kravje usnje; kravje meso; populaire policajc, zlobna oseba; zelo debela ženska; adjectif lopovski, podel, strog, grd; (= vache à eau) platneno vedro (tabornikov)
lait masculin de vache kravje mleko
vache laitière krava mlekarica
vache à lait molzna krava (tudi figuré)
traire les vaches molsti krave
vache marine mrož, morska krava
ça lui va comme un tablier à une vache to mu pristoji kot kravi sedlo
donner des coups de pied en vache hinavsko ravnati s kom
manger de la vache enragée stradati, živeti v hudem pomanjkanju
montagne féminin à vache za vzpon lahka, nestrma gora
parler français comme une vache espagnole lomiti (slabo govoriti) francoščino