Franja

prirejèn¹ (-êna -o) adj.

1. organizzato, allestito:
po pravilih prirejeno tekmovanje gara organizzata secondo le regole, a regola d'arte
pren. prirejen (potvorjen)
izid volitev risultato addomesticato delle elezioni

2. adattato; ridotto; muz. arrangiato; strumentalizzato

proclamation [prɔklamasjɔ̃] féminin slovesna izjava ali razglas(itev); proglasitev, proklamacija; oklic (à na)

lancer une proclamation izdati proglas
proclamation de la République proglasitev republike
proclamation des résultats d'un examen, d'un scrutin razglasitev rezultatov izpita, volitev (glasovanja)

prognoza samostalnik
1. (napoved) ▸ előrejelzés, prognózisLeta 2030 bo po dolgoročnih demografskih prognozah v Avstriji 37 odstotkov prebivalstva starejšega od 60 let. ▸ A hosszú távú demográfiai előrejelzések szerint 2030-ban Ausztria lakosságának 37 százaléka 60 év feletti lesz.Po njegovem mnenju je to rezultat, ki so ga napovedovale prognoze izida teh volitev. ▸ Véleménye szerint ez az az eredmény, amelyet a választások kimenetelére vonatkozó előrejelzések megjósoltak.
Za ponedeljek vremenske prognoze napovedujejo, da bo na zahodu padlo med 25 in 50 mm dežja. ▸ Az időjárás-előrejelzés szerint hétfőn nyugaton 25–50 mm eső várható.

2. (o poteku bolezni) ▸ prognózisMaligni tumorji imajo v otroštvu slabo prognozo, običajno rastejo zelo hitro in povzročajo bolečine. ▸ A gyermekkori rosszindulatú daganatok rossz kimenetelűek, általában nagyon gyorsan növekednek és fájdalmat okoznak. Prognoza pa je boljša in zdravljenje uspešnejše, če je rak odkrit v zgodnjih fazah. ▸ A prognózis azonban jobb és a kezelés sikeresebb, ha a rákot korai stádiumban fedezik fel.

pronostiquer [-nɔstike] verbe transitif napovedovati; dati sklepati (quelque chose na kaj)

pronostiquer le résultat des élections napovedovati izid volitev

razpis moški spol (-a …)

1. das Ausschreiben, die Ausschreibung (nagradni Preisausschreiben, delovnega mesta Stellenausschreibung, volitev Wahlausschreibung)
nagrade na glavo die Ausschreibung, Aussetzung (eines Kopfgeldes)
oddaja del z razpisom die Submission, die Ausschreibung

2. (natečaj) der Konkurs

razpís publication ženski spol , circulaire ženski spol ; appel moški spol d'offre ; (nagrade, službe) mise ženski spol au concours

razpis posojila émission ženski spol d'un emprunt
razpis volitev fixation ženski spol de la date des élections

razpís (službe, mesta) concurso m ; (na univerzi) oposiciones f pl (a una cátedra) ; (okrožnica) circular f

z javnim razpisom por concurso, por oposición
nagradni razpis concurso m, certamen m
razpis posojila emisión f de un empréstito
razpis volitev proclamación f de las elecciones
razposlati razpise repartir circulares

reemplazo moški spol nadomestitev, zamena

elección de reemplazo dodatna volitev
(soldado de) reemplazo (voj) rezervist
de reemplazo na voljo, na razpolago
el último reemplazo (voj) zadnji vpoklic

return² [ritə́:n]

1. neprehodni glagol
vrniti se; ponovno se pripetiti (zgoditi, nastopiti); ponovno priti; spremeniti se

a returned emigrant (izseljenec) povratnik
return to our muttons! vrnimo se -- po digresiji -- k (pravemu) predmetu diskusije!
to return to health ozdraveti
to return to a position vrniti se na (službeno) mesto
to return to dust spremeniti se v prah
to return with one's shield or upon it figurativno vrniti se ali mrtev ali kot zmagovalec

2. prehodni glagol
vrniti, nazaj dati, poslati nazaj; odražati, odbijati; odbiti nazaj, vrniti (žogo); vrniti (pozdrav, obisk itd.), ponovno plačati, vrniti (milo za drago); dajati, prinašati (dobiček); (uradno) proglasiti, prijaviti, (uradno) javiti, objaviti
pravno izreči sodbo; glasovati, dati glas; voliti (poslanca); (večinoma v pasivu) oceniti, obvestiti

the assets were returned at l00 pounds aktiva so bila ocenjena na 100 funtov
to be returned guilty biti proglašen za krivega
to be returned unfit for work biti proglašen za nesposobnega za delo
he was returned by his former constituency izvolilo ga je njegovo prejšnje volilno okrožje
to return account dati (ob)račun
to return good for evil vrniti dobro za slabo
he returned his income at 3000 pounds prijavil je svoj dohodek v znesku 3000 funtov
to return interest, a profit dajati, prinašati obresti, dobiček
to return one's lead (kartanje) vrniti barvo, odgovoriti na barvo
to return like for like vrniti milo za drago, šilo za ognjilo
to return a list of jurors objaviti seznam porotnikov
to return the results of an election uradno objaviti (ugotoviti) rezultate volitev
to return a salute vrniti pozdrav, odzdraviti
to return a visit vrniti obisk
to return a verdict proglasiti sodbo
to return thanks zahvaliti se (nazaj)
to return a warrant (to the judge) (sodniku) vrniti zaporno povelje (s protokolom)

rezùltāt -áta m rezultat: rezultat množenja, utakmice; rezultat izbora volilni rezultat, izid volitev; slab, povoljan, dobar, netačan rezultat; ostati bez -a

rezultát (-a) m

1. risultato, esito:
rezultati anketiranja, volitev i risultati dei sondaggi, delle elezioni
rezultati raziskovanja i risultati delle ricerche
prizadevanja so ostala brez rezultata gli sforzi non hanno dato risultati

2. mat. (kar se dobi z računsko operacijo) risultato:
rezultat množenja, seštevanja il risultato della moltiplicazione, della somma

3. šport. (s številom izražen športni dosežek) risultato; score;
rekordni rezultati risultati da record, record
rezultati zadnjega kola nogometnega prvenstva i risultati dell'ultimo girone del campionato di calcio

4. pren. figlio, frutto:
veliko sodobnih problemov je rezultat starih napak molti problemi contemporanei sono figli di errori passati
vzgojni rezultat il frutto dell'educazione
brez rezultata (brez haska) senza frutto

5. (dosežek, učinek) prestazione; performance:
športni rezultati prestazioni atletiche
šport. neodločeni rezultat pareggio
uradni rezultat risultato ufficiale

rig² [rig]

1. samostalnik
prevara, ukana, zvijača, trik, spletka; burka; objestno dejanje

to run a rig prevarati, šale zbijati z, zagosti jo (komu)

2. prehodni glagol
s prevaro doseči, nepošteno posegati na, z nepoštenimi sredstvi vplivati na; upravljati ali voditi na varljiv, nepošten, goljufiv, sleparski način

to rig an election nepošteno izvesti volitev
to rig up (down) the prices zvišati, naviti (znižati) cene
to rig the market trgovina izzvati umeten dvig ali padec cen na tržišču, špekulacijsko vplivati na tržne cene ali tečaje; nepošteno voditi ali upravljati

rogō -āre -āvī -ātum (sor. z regō seči, segati po čem)

I. seči (segati, sezati) po čem, iti po kaj, iti iskat kaj, prinesti (prinašati) kaj: aquam hinc de proxumo Pl., purpurae exemplum (vzorec) aliunde Corn. —

II. metaf.

1. vprašati (vpraševati) koga kaj (za kaj, po čem), sprašati (spraševati), izprášati (izpraševáti) koga: mihique haec edissere vera roganti V., rogas? Ci., Kom. ali etiam rogas? Kom. (v pogovornem jeziku); z acc. personae: si roges Amathunta T., neminem nisi illam rogavit Ci., rogasne Pl., Ter.; z acc. rei: hoc, quid rogo, responde Pl., via roganda est O.; oba acc. združena: unum te rogare volo Pl., si te rogavero aliquid, nonne respondebis? Ci.; pass.: causam viae nomenque rogatus O., si ei rei, quam primo rogetur, recte assenserit Ci.; z de in abl. personae: Pl., respondeto ad ea, quae de te ipso rogaro Ci.; z odvisnim vprašanjem: Pl., Ter., Varr. idr., rogavi pervenissetne Agrigentum Ci.

2. occ. kot držpr. t.t. uradno vprašati (vpraševati), sprašati (spraševati), povprašati (povpraševati) koga za kaj, po čem, glede (zastran) česa, in sicer
a) rogare aliquem sententiam ali samo rogare aliquem (v senatu pri oddajanju glasov) vprašati koga za njegovo mnenje, povprašati za njegov glas: Marcellinum quidem primum rogavit Ci., me primum sententiam rogavit Ci.; pass.: primus rogatus sententiam S., princeps (prvi) rogatus sententiam L., cum omnes ante me rogati gratias Caesari egissent, ego rogatus mutavi meum consilium Ci., me esse rogatum sententiam Ci., propter ipsam rem, de qua sententiae rogantur, consultabitur Q.
b) rogare populum (plebem) Ci. uradno vprašati ljudstvo glede kakega zakona (z ustaljenim vprašanjem: velitis iubeatis, Quirites, uti … ?), rogare legem Ci., H., Q.; tudi samo rogare L. predložiti (predlagati) zakon: nunc rogari, ut … populus consules creet L.; tudi: provinciam alicui rogare Ci. predlagati koga za namestnika v provinci.
c) rogare (populum, plebem) magistratum predložiti (predlagati, nasvetovati ljudstvu) izvolitev kakega državnega uradnika (magistrata), na volilnih zborovanjih ljudstvu dati voliti (dati v izvolitev) kakega državnega uradnika (magistrata): ut consules roget praetor vel dictatorem dicat Ci., praetores cum ita rogentur Ci., comitia consulibus rogandis habuit Ci., ad rogandos magistratūs Romam proficisci S. na volitve državnih uradnikov (magistratov), mortuo rege Pompilio Tullum Hostilium populus regem interrege rogante (na predlog začasnega kralja) comitiis curiatis creavit Ci.; z dvojnim acc.: qui plebem Romanam tribunos plebi rogaret, is usque eo rogaret (dati nadaljevati volitve, poskrbeti za nadaljevanje volitev), dum decem tribunos plebi faceret L.
d) kot voj. t.t. rogare milites sacramento C., L. idr. = uradno vprašati vojake, ali hočejo priseči, da se bodo bojevali = zapriseči vojake (z vojaško prisego), zavezati vojake z vojaško prisego; brez sacramento: vis rogare? Pl.
e) kot jur. t.t. vprašati koga, ali se hoče glede česa sporazumeti (dogovoriti, pogoditi): roga me viginti minas, ut me effecturum tibi, quod promisi, scias Pl., rogavit Titius, spopondit Maevius Icti.

3. (po)prositi, naprositi (naprošati) koga za kaj, proseč zahtevati kaj od koga; z acc. rei: aquam Pl., arma, veniam V., turpes res Ci., consultum petere vel potius rogare (prosjačiti) Ci., auxilium C., O., a Metello missionem rogare (= petere) S.; z acc. personae: Taurum de aqua per fundum eius ducenda rogare Ci., rogatus et arcessitus a Gallis C.; oba acc. združena: otium divos rogare H.; pass.: quidquid rogabatur … promittebat N.; aliquem pro re: pater et filius pro vita rogantes Suet., ut pro vita eius rogaretur Lact.; večinoma s finalnim stavkom: Pl., Ter. idr., id ut facias, te rogo Ci., ac te illud primum rogabo, ne quid invitus meā causā facias Ci.; s samim cj.: Pl., Sen. rh. idr., rescribas nobis ad omnia rogamus Ci. ep.; z inf.: roget (sc. eum) morari Cat.; z ACI: Iust. idr., tot mihi natales contingere vana rogavi O.; abs.: in blandiendo, rogando lenis et summissa vox Q., neque ego sic rogabam, ut petere (zahtevati) viderer Ci.; occ. prositi = (po)vabiti koga k čemu, na kaj, kam: Gell., Iust., Amm., Lamp. idr., rogare aliquem Ci. ep. koga na obisk, rogare aliquem ad Palatium ali in senatum Lamp., rogare aliquem ad prandium Lamp., ad convivium Iust., Amm., in consilium Plin. iun., Gell., ad nuptias Amm.

Opomba: Star. cj. pf. rogassit, rogassint: Ci.; star. inf. pr. rogarier: si quid ius non esset rogarier, eius ea lege nihilum rogatum Lex Sullae ap. Ci. (Pro A. Caecina oratio 95).

scrutin [skrütɛ̃] masculin glasovanje (zlasti tajno, z listki ali s kroglicami), volitve

par un scrutin public, secret (parlement) z javnim, tajnim glasovanjem
scrutin de ballotage ožje, ponovne, druge volitve
scrutin proportionnel, de liste proporcionalne volitve
scrutin maioritaire volitve, pri katerih je izvoljen kandidat, ki je dobil največglasov
scrutin uninominal volitve, pri katerih se volivec odloči za enega samega kandidata
dépouillement masculin du scrutin štetje glasov, skrutinij
mode masculin de scrutin volilni sistem
résultat masculin du scrutin rezultat volitev
tour masculin de scrutin glasovanje, volitve
décider au scrutin public, secret odločiti, skleniti z javnim, tajnim glasovanjem
dépouiller le scrutin (pre)šteti glasove
ouvrir, fermer le scrutin začeti, zaključiti volitve

solid² [sɔ́lid]

1. pridevnik (solidly prislov)
trden (netekoč); čvrst, soliden, masiven, kompakten, homogen, strnjen; nepretrgan; enoličen; utemeljen, pameten, trezen, tehten, močan; zanesljiv, temeljit; soglasen, enodušen, enobarven
trgovina denarno varen, zanesljiv; pristen, pravi, resničen
matematika tridimenzionalen, kubičen

for a solid hour celo (polno, eno) uro
solid arguments stvarni, tehtni argumenti
solid capacity prostornina
solid for sleng lojalen
solid foot (yard) kubičen čevelj (jard)
solid geometry stereometrija
solid gold masivno zlato
a solid man resen, pameten človek, a brez kakih izrednih sposobnosti
solid matter kovinska ploščica, ki se stavi med vrstice (za večji razmik)
solid measure prostorninska mera
solid number integralno število
solid problem matematika problem, ki se da rešiti z enačbo 3. stopnje
solid printing tiskanje vrstic brez stavljanja kovinskih ploščic med vrstice
a solid row of buildings strnjena vrsta poslopij
the solid South ameriško južne države, ki dosledno glasujejo za demokrate
solid square vojska formacija enake dolžine in širine
solid state trdno stanje
a solid tyre polna pnevmatika, guma
a solid vote soglasno glasovanje (volitev)
he was talking a solid hour govoril je nepretrgano celo uro

2. prislov (solidly)
enodušno, soglasno, odločno

to go solid biti soglasno (against proti, for za)
to vote solid enodušno glasovati (for za)

suffrāgātōrius 3 (suffrāgātor) glasovanja (za službo) se tičoč, volitven, volilen: amicitia Ci. trajajoče le v času volitev, omejeno le na čas volitev.

svet⁴ [è] moški spol (-a, -a, -i) der Rat (delavski Arbeiterrat, dijaški Schülerrat, družinski Familienrat, državni Staatsrat, duhovniški Priesterrat, Evropski Europarat, izvršni Exekutivrat, kantonski Kantonsrat, kronski Kronrat, mestni Stadtrat, ministrski Ministerrat, nadzorni Aufsichtsrat, pastoralni Seelsorgerat, Pastoralrat, regentski Regentschaftsrat, obratni Betriebsrat, skrbniški Vormundschaftsrat, starešinski Ältestenrat, upravni Verwaltungsrat, varnostni Sicherheitsrat, Varnostni svet OZN Weltsicherheitsrat, UNO-Sicherheitsrat, vojni Kriegsrat, zvezni Bundesrat, župnijski Pfarrgemeinderat, laikov Laienrat, strokovnjakov/ekspertov Sachverständigenrat, za vzgojo in izobraževanje Bildungsrat)
občinski svet der Gemeinderat, die Gemeindevertretung
poravnalni svet die Einigungsstelle, Schlichtungsstelle, der [Schlichtungsausschuß] Schlichtungsausschuss
svet staršev der Elternbeirat
član sveta das Ratsmitglied, der Rat
(občinskega Gemeinderatsmitglied, obratnega Betriebsratsmitglied, Betriebsrat)
predsednik sveta der Ratsvorsitzende
zasedanje/seja sveta die Ratsversammlung, die Ratssitzung
volitev v … svet die -ratswahl
(občinski Gemeinderatswahl, mestni Stadtratswahl)

tribūnicius 3 (tribūnus) tribúnski, tribúnov, in sicer

1. ljudskotribunski, ljudskega tribuna (ljudskih tribunov) (gen.): Val. Max., Fl. idr., potestas C., Ci., vis C., intercessio C. ki pripada ljudskim tribunom, do katere imajo ljudski tribuni pravico, procellas L. ali seditiones S. ki so jih sprožili (obudili) ljudski tribuni, ius, collegium Ci., rogationes, leges Ci. ki so jih predlagali (sprožili) ljudski tribuni, comitia Ci. ep. za volitev ljudskih tribunov, candidati Ci. ep. kandidati za tribunat, potegujoči se za tribunstvo, viatores T. tribunski biriči, sodni sluge; subst. tribūnicius -iī, m (sc. vir) bivši (ljudski) tribun: Ci., L.

2. vojaškotribunski, vojaškega tribuna (vojaških tribunov) („polkovniški“): equites Romanos in tribunicium restituit honorem C.

Trnuljčica samostalnik
1. (lik iz pravljice) ▸ Csipkerózsika
Film je nova predelava zgodbe o Trnuljčici. ▸ A film Csipkerózsika történetének újragondolása.

2. (o neaktivnosti ali mirovanju) ▸ Csipkerózsika
Če se je volitev udeležilo relativno malo volilcev, pa so rezultati prebudili Trnuljčico: civilno družbo. ▸ Ha a részvétel viszonylag alacsony is volt, az eredmények felébresztették Csipkerózsikát, azaz a civil társadalmat.
Po njegovih besedah je "slovensko podeželje slovenska speča Trnuljčica, ki bi jo veljalo obuditi". ▸ Elmondása szerint „a szlovén vidék Szlovénia alvó Csipkerózsikája, amelyet fel kell ébreszteni”.

truccare²

A) v. tr. (pres. trucco)

1. maskirati; kamuflirati; preobleči, preoblačiti:
truccare qcn. da cinese preobleči, maskirati koga v Kitajca

2. šminkati, ličiti; urediti:
truccare le labbra col rossetto našminkati ustnice z rdečilom

3. potvoriti, falzificirati; ponarediti, ponarejati:
truccare le carte označiti karte
truccare un mobile predelati, ponarediti kos pohištva
truccare un motore avto sfrizirati motor
truccare una partita šport žarg. lažirati tekmo
truccare le elezioni potvoriti rezultate volitev

B) ➞ truccarsi v. rifl. (pres. mi trucco)

1. preobleči, preoblačiti se; maskirati se

2. urediti si obraz, našminkati se