Franja

purtáre -ări f vedenje, obnašanje

querencia ženski spol ljubezen, naklonjenost, dobrohotnost; najljubši kraj; navada; hrepenenje; domotožje; običajni pašnik (živine); navezanost; bikoborba vedenje, zadržanje (bika)

tomar querencia a un lugar vzljubiti neki kraj

régimen (množina: regímenes) moški spol vedenje, obnašanje; režim, vladavina; medicina način življenja, dieta

régimen alimenticio bolniška hrana, dieta
régimen desclorurado neslana dieta
régimen fiscal državna uprava
régimen lácteo mlečna dieta
alimento de régimen dietična jed
guardar régimen držati se diete
poner a régimen komu dieto predpisati

scibile m znanje; vedenje:
lo scibile umano človeško znanje

scientia -ae, f (sciēns : scīre)

1. védenje, poznavanje, znanje, vedovina, (subjektivna) vednost, znnost, znanstvo, veda (naspr. ignoratio): memoriā et scientiā comprehendisse CI., etsi nullo modo poterit oratio mea satis facere vestrae scientiae CI. več povedati, kakor že veste; s subjektnim gen.: quae res huius viri scientiam fugere possit CI. ostati možu neznana, scientiam alicuius latere AMM.; z objektnim gen.: regionum CI., coniurationis, voluptatum T. vedenje o čem, poznavanje česa; z objektnim in subjektnim gen.: neque serendi neque colendi neque demetendi fructus ulla pecudum scientia est CI. živina nima prav nobene vednosti niti o sejanju, niti …; nam. objektnega gen. sklon s praep.: cuius scientiam de omnibus constat fuisse CI. da je imel vedenje o vsem, da je vedel (poznal) vse; v pl.: quod si haberent scientias animae ARN.

2. temeljito znanje, vedenje, umevanje, razumevanje česa, poznavanje česa, seznanjenost s čim, vednost, izvedenost, izkušenost, spretnost v čem, na kakem področju, uvid(enje), sprevid(enje), spoznanje, dojetje, dojemanje česa, veščina, znanost, veda (naspr. inscientia): in candidato non ars, non scientia requiri solet CI. vednost, aliquem scientiā augere CI., scientiā praecellere L., efficax scientia H. čarodejstvo, huius scientiae conditor SEN. PH. dela (veje, panoge) znanosti, znanstvene stroke (= zdravilstva); s subjektnim gen.: scientia atque usus militum C. teoretično in praktično znanje, teoretična in praktična izvedenost; z objektnim gen.: HIRT., CELS., PLIN., Q. idr., rei militaris CI., C., iuris civilis CI., nauticarum rerum, oppugnationis, linguae Gallicae C., verborum faciendorum aut legendorum CI.; s praep.: scientia in chirographo CI., divina eius in legibus interpretandis scientia CI.; v pl.: AUG., IUL. VAL. idr., tot artes, tantae scientiae CI. tako znamenite vrste znanja, tako obilno, obsežno znanje (nekateri povezujejo tot artes tantae scientiae (gen.) = toliko umetnosti, ki zahtevajo tako obsežno znanje), disciplinarum scientiae, scientiae artificiorum VITR. znanje v raznih umetnostnih strokah; occ. temeljito filozofsko (modroslovno) znanje: CI.

sciēnza f

1. znanje, vedenje; učenost:
arca, pozzo di scienza utelešena učenost
scienza con scienza poznavajoč zadevo
di sicura scienza zagotovo, nedvomno
uomo di scienza učen mož
avere la scienza infusa pog. delati se vsevednega
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

2. znanost; veda:
scienze esatte eksaktne vede
scienze sperimentali eksperimentalne vede
scienze economiche, filosofiche, fisiche, naturali, sociali, storiche ekonomske, filozofske, fizikalne, naravoslovne, družbene, zgodovinske vede
scienze occulte okultizem
scienze umane, umanistiche družbene, humanistične vede

3. ekst.
scienze znanost; naravoslovje, naravoslovne znanosti:
laurearsi in scienze diplomirati na naravoslovni fakulteti

4. relig.
Scienza Cristiana Christian science

ştiínţă -e f

1. znanost, veda
□ ştiínţe naturale naravoslovje
□ om de ştiinţă znanstvenik

2. vedenje, znanje

3. učenost

tenue [tənü] féminin (za)držanje, obnašanje, vedenje; trajanje; figuré umerjenost, korektnost; vódenje (knjig, poslov), upravljanje; obleka; militaire uniforma

en grande tenue v svečani gala obleki ali uniformi
tenue d'équitation, de sport, de service, de soirée, de travail jahalna, športna, službena, večerna, delovna obleka
tenue des comptes vódenje računov
tenue des livres knjigovodstvo
tenue en partie double dvojno knjigovodstvo
tenue de maison upravljanje hiše
petite tenue, tenue de ville dnevna obleka (za vsak dan)
tenue de route zmožnost vozila, da obdrži smer, ki jo zahteva voznik
bonne tenue en classe, à table lepo vedenje v šoli, pri mizi
mauvaise tenue d'un écolier courbé sur son cahier slaba drža učenca, ki se drži ukrivljeno nad zvezkom
être en petite tenue (familier) biti malo oblečen
manquer de tenue ne se vesti korektno

ton [tɔ̃] masculin ton, zvok, glas; figuré izražanje; barvni ton; vedenje; médecine, figuré moč, energija

sur tous les tons (figuré) v vseh tonih
de bon ton dobrega okusa; bontonski
il est de bon ton de ... bonton zahteva, da ...
donner le ton intonirati; imeti glavno besedo, dajati ton
hausser (élever), baisser le ton dvigniti, znižati glas; govoriti z večjo, manjšo drznostjo
dire sur un ton calme reči z mirnim glasom
changer de ton spremeniti ton, drugače govoriti, ubrati druge strune
je te ferai chanter sur un autre ton (figuré) naučil te bom drugih molitvic!
se mettre dans le ton prilagoditi se (miljeju, družbi itd.)
être dans le ton, avoir le ton vesti se, kot je treba v družbi, v kateri smo
ne le prenez pas sur ce ton! prepovedujem si tak ton!
sortir du ton detonirati, napačno peti

tono moški spol ton, glas, zvok; poudarek; tonska lestvica; pesem, napev; moč; takt, vedenje; stil

bajar el (ali de) tono milejše strune ubrati
el buen tono bonton, lepo vedenje
de gran tono odličen, fin
a este tono na ta način
baile de gran tono gala ples
reunión de tono odlična družba
dar (el) tono (gl) uglasiti; ton dajati
darse tono važnega se delati, bahati se
darse tono de sabio bahati se s svojim znanjem
no es de tono ne spodobi se
estar a tono dobro se počutiti; ugoden biti; prilegati se, prav priti
mudar de tono spremeniti ton
poner a tono na pravo mero nazaj postaviti
poner en (ali a) tono uglasiti (klavir itd.)
ponerse a tono prilagoditi se; priti v (dobro) razpoloženje
subir(se) de tono močnejše strune ubrati

tractātiō -ōnis, f (tractāre)

1. tipanje, otipavanje, ravnanje s čim, obdelava, obdelovanje, traktácija: farinam assidua tractatione perdomari Sen. ph.; s subjektnim gen.: manuum Cael.; z objektnim gen.: usus et tractatio beluarum Ci., tractatio armorum, tibiarum Ci.

2. metaf.
a) obdelava, obdelovanje česa, ukvarjanje, pečanje s čim: litterarum, philosophiae Ci., materiae Sen. ph., veterum scriptorum Gell.
b) ravnanje s kom, vedenje, obnašanje do koga: mala tractatio Sen. ph., Q.
c) occ. α) kot ret. t.t. posebna raba kake besede: Ci. β) (natančna, obsežna) razprava, obravnava, preiskava, (natančno, obsežno) razpravljanje, obravnavanje, preiskovanje: violentissima Sen. rh., tractatio est magis quam quaestio Sen. ph.

tratto² m

1. črta, poteza:
a grandi tratti pren. na hitro, jedrnato
disegnare a grandi, larghi tratti risati s širokimi potezami

2. vedenje, ravnanje; pren. vzgib, gesta:
un tratto di gentilezza ljubezniva gesta
avere un tratto garbato biti vljuden

3. kos, odlomek; razdalja; obdobje:
a tratti občasno
a un tratto, d'un tratto, tutto un tratto nenadoma
di tratto in tratto vsake toliko
nel medesimo tratto isti trenutek
leggere un tratto di racconto brati odlomek povesti
percorrere un tratto di strada prehoditi kos poti

4.
tratti pl. poteze (obraza); značilnosti (obdobja)

Verhalten, das, (-s, -) vedenje, obnašanje, zadržanje; Physik vedenje; Chemie kemijske lastnosti; Technik von Motoren: karakteristike, lastnosti

Verhaltensweise, die, način vedenja, vedenje

vernīlitās -ātis, f (vernīlis) vedenje, kakršno je značilno za domačega sužnja (verna); od tod meton.

1. nizkotna priliznjenost, prisiljena (narejena) vljudnost, prihuljena vljudnost, suženjsko vedenje, hlapčevstvo, klečeplazenje, klečeplaznost, klečeplastvo, klečeplazništvo: haec sive levitas est sive vernilitas Sen. ph.

2. objestna dovtipnost, debela dovtipnost ali šala domačih sužnjev, objestnost, predrznost: item Apollinem diadematum, Lyciscum mangonem, puerum subdolae ac fucatae vernilitatis, Lycius et ipse puerum suffitorem Plin., nec vitia ebrietatis effingat nec servili vernilitate imbuatur nec amoris, avaritiae, metus discat adfectum Q.

vládānje s
1. vladanje
2. obvladovanje
3. vedenje: svjedodžba o -u

Wissen, das, (-s, ohne Plural) vedenje; vednost; mit jemandes Wissen s čigavo vednostjo; ohne (mein) Wissen brez (moje) vednosti; meines Wissens kolikor vem; wider besseres Wissen tun storiti kljub zavesti, da nekaj ni v redu; nach bestem Wissen po najboljši vednosti

замашка f

1. vedenje; navada;

2. (prov.) konoplja

поведение n vedenje; obnašanje

поведі́нка -и ж., obnášanje -a s., vedênje -a s., dŕža -e ž., počétje -a s.