Franja

irrumpir (s silo) vdreti v, vlomiti

percer [pɛrse] verbe transitif, verbe intransitif predreti (se), prebiti, prevrtati, preluknjati; prebosti; vdreti v; navrtati, odpreti (sod); figuré prizadeti, pretresti; presuniti, trgati (srcé); spregledati, dognati, priti do dna, razkriti; pojaviti se, pokazati se, priti na dan, pot si utreti (la foule v množici)

à percer les oreilles, le ciel, l'air oglušujoče
machine féminin à percer vrtalni stroj, vrtalo
maison féminin bien percée hiša z velikimi okni
percer d'une balle prestreliti
percer ses dents dobi(va)ti zobe
percer un pays napraviti ceste po deželi
percer à jour (un secret) odkriti (skrivnost)
l'abcès a percé tvor se je predrl
(figuré) les os lui percent la peau (on) je zelo mišav, suh
cœur percé d'une flèche s strelico predrto srce (simbol ljubezni)

pròpasti pròpadnēm
1. propasti, prepasti: propasti na izborima
2. pasti mimo, skozi: brašno je propalo kroz sito
3. pogrezniti se: u zemljotresu propale su mnoge kuće
4. ekspr. propasti, pogoreti: govornik je propao svojim govorom
5. izgubiti življenje: mnogi su propali u ratu
6. priti na nič: u privrednoj krizi mnoga su preduzeća, poduzeća propala
7. splavati po vodi: propale su mu sve nade; propali su mu lijepi planovi
8. končati se, pogubiti se: sve je propalo ove godine
9. v zemljo se vdreti: propasti od stida
10. izginiti: propasti bez traga
11. izpriditi se: sin mu je propao

re-sīdō -ere -sēdī -sessum (re in sidere)

1. sesti, sedati, usesti (usedati) se, posesti (posedati): Ci., Sen. ph., Plin. iun. idr., revertitur atque ibi resedit V., residere humi O.; z abl.: residere mediis aedibus V., medio rex ipse resedit agmine O.; z in z abl.: siccā in rupe resedit V.; pren.: residunt cruribus pelles H. se prijemajo; occ.
a) naseliti (naseljevati) se: Siculis arvis V., in iisdem terris cum virgine (sc. eos) resedisse Iust.
b) osta(ja)ti kje, (po)muditi se kje, poči(va)ti, počiniti, odpoči(va)ti se (si): in villā Ci., in oppido aliquo Ci.; pren.: Viennensium vitia intra ipsos residunt, nostra late vagantur Plin. iun.

2. metaf.
a) spustiti (spuščati) se, (z)nižati se, usesti (usedati) se, posesti (posedati) se, pasti (padati), pogrezniti (pogrezati) se, udreti (udirati) se, vdreti (vdirati) se: Sen. ph., Plin. idr., si montes resedissent Ci., maria residant V. naj se umaknejo; pesn.: retro residat in eam partem V. naj se umakne, se mihi purgat opus numeris, in quinque residat O. naj pada.
b) poleči (polegati) (se), pomiriti (pomirjati) se, umiriti (umirjati) se, popustiti (popuščati), nehati (nehavati, nehovati), prenehati (prenehavati, prenehovati), ponehati (ponehavati, ponehovati), miniti (minevati): resedit flatus (sc. venti) V., bellum resedit H., V., mentes resederunt a bello C., tumidā ex irā corda residunt V., cum tumor animi resedisset Ci., longiore certamine pensum residere Samnitium animos L., ardor resederat L. se je bil ohladil, lien aegri residit Plin. iun. ozdravi.

ruō -ere, ruī, rŭtum, toda ruitūrus in v stari jur. formuli rūta (et) caesa „izkopano in posekano“ (v tem glag. sta združena dva kor.: a) indoev. kor. *rēu- teči, hiteti, pasti; prim. lat. con-gruō, in-gruō, ruīna, gr. ἔχραον napadel sem, pritisnil sem, ζα-χρηής silno (močno) pritiskajoč; b) indoev. kor. *reu̯ā- riti, kopati, grebsti, ogrebati; prim. skr. rav-, ru- razbiti (v besedah rávat, rudhí, rāviṣam, rṓruvat), rutaḥ razbit, gr. ἐρυσίχϑων „zemljo razrivajoč“, sl. rijem, rujem, rilec, rov, lit. ráju, ráuti (iz)puliti, (iz)ruvati, rãvas cestni jarek, stvnem. rod = nem. Rodung krčenje, krčevina, nem. roden krčiti, trebiti, kopati, ruvati, reuten (iz)krčiti)

I. intr.

1. (pri)dirjati, (pri)dirjastiti, (pri)dreviti (se), (pri)hrumeti, (pri)dreti, (pri)vihrati, planiti, (pri)leteti, (pri)teči, (pri)hiteti; o osebah: id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant Ci., (sc. Pompeium) ruere nuntiant et iam iamque adesse Ci., legio sustinuit ruentes T., unā omnes ruere V., conversae ruunt acies V., quidam inermes ultro ruere ac se morti offerre T., ruebant laxatis habenis aurigae Cu.; izhodišče v abl.: eques pedesque certatim ruere portis L.; smer: huc turba ruebat V., in aquam caeci ruebant L., ruere in castra L., in ferrum V., in vulnera ac tela L., in proelium Fl., ad urbem L., ad portas T., per medios, per proelia V., per vias T.; pren. pogosto = biti naklonjen čemu, biti vdan čemu, biti nagnjen k čemu: ruere ad interitum voluntarium Ci., in exitium T., omnia in pecus ruere V., in arma L., Romae ruere in servitium consules T., ruere ad seditiones T., ruere crudelitatis odio in crudelitatem L., mutuis inter se odiis in bellum Iust., avide ad libertatem L., se in errores Gell., quo ruis? quibus periculis se obicis? Plin. iun., quo scelesti ruitis? H.; pesn. z inf.: Stat., Cl. idr., quo ruis imprudens dicere fata? Pr.; impers.: ut ferme fugiendo in media fata ruitur L. dreviš, se pahneš; metaf. o neživih subj.: venti ruunt V., unde ruunt voces Sibyllae V. privrevajo, donijo, ruunt de montibus amnes V. ali flumina per campos O., Rhenus ruit in Galliam T., pontus ruit ad terram V., ruit imber aethere toto V. se uliva, od tod tudi: ruit arduus aether V. nebo se izliva; o noči in dnevu: ruit Oceano nox V. hiti od Oceana sem, revoluta ruebat (je vzhajal, je nastajal, se je rojeval) dies noctem fugarat V.; toda: nox ruit V. ali sol ruit caelo Ap. in samo sol ruit Val. Fl. (od)hiti proč, zahaja, ruit imbriferum ver V. gine, mineva, izginja; occ. prenagliti se, prehite(va)ti, nepremišljeno (zaletavo) ravnati (delati), vihrati, hiteti v propast (propad, uničenje): Ter., Q. idr., nec ruere demens nec furere desinit Ci., non potuit … non in agendo ruere Ci., ruebant tenebris omniaque miscebant Ci., emptorem ali reum ruere pati Ci., L., non compescere ruentes T., cum cotidie rueret Ci., ruere in dicendo Ci. ep., in agendo Ci.

2. (dol) pasti (padati), strmoglavo pasti (padati), strmoglaviti (strmoglavljati), prepadati, (po)rušiti se, podreti (podirati) se, vdreti (vdirati) se, pogrezniti (pogrezati) se, (od)trgati se: Pl., Ter., Lucr., Val. Fl., Mart. idr., ruere illa non possunt, ut haec non eodem labefacta motu concidant Ci., ruunt templa deûm, aulaea H., saxum ruiturum (sc. Sisyphi) O.; preg.: caelum in se L., ruere omnia visa V. vesoljni svet, svetovje; metaf. (po)rušiti se, (z)rušiti se = propasti (propadati), doživeti (doživljati) zaton, (za)toniti: ruit alta a culmine Troia V. = urbs antiqua ruit V., ruens imperium H., res publica ruit Ci.; abs.: prospera … ruentia T. sreča … nesreča. —

II. trans.

1. vreči (metati), podreti (podirati), obaliti, (po)rušiti, (z)rušiti, poraziti (poražati), uničiti (uničevati), razbi(ja)ti: Pl., Ter. idr., naves (sc. vis venti) ruit Lucr., immanem malem volvuntque ruuntque V.; abs.: instat turbatque ruitque O.; occ.: cumulos harenae ruit V. ruši kupe, razbija grude; refl.: in praedam superne sese ruere Ap. zagnati se.

2. razri(va)ti, zri(va)ti, razrvati, vznemiriti (vznemirjati), (raz)buriti, (raz)burkati, vzburkati (vzburkavati), (vz)valoviti, dvigniti (dvigati, dvigovati), (iz)trgati: mare a sedibus imis V., (sc. tauri) terram ruebant Lucr., ruere spumas salis aere V. (s)peniti, (vz)peniti morje, atram nubem ad caelum V. dvigati (dvigovati) (kvišku) do neba; occ. zgrniti (zgrinjati), pobrati (pobirati) skupaj, (po)grabiti, (na)grabiti, (na)kopičiti: unde divitias aerisque ruam acervos H., ruere cinerem et confusa ossa focis V. Od tod pt. pf. kot jur. t.t. rūta et caesa in asindet. rūta caesa vse, kar je na nekem zemljišču izkopano in posekano, ne da bi bilo tudi obdelano, surova (nepredelana) snov, surovina: Icti., te, cum aedes venderes, ne in rutis quidem et caesis solium tibi paternum recepisse Ci., fundum vendere rutis caesis exceptis Ci.

sforzare

A) v. tr. (pres. sfōrzo)

1. gnati, priganjati, forsirati

2. nasilno vdreti, vdirati:
sforzare un cassetto, una porta vdreti v predal, skoz vrata

B) ➞ sforzarsi v. rifl. (pres. mi sfōrzo) prisiliti se, prizadevati si:
sforzarsi a stare tranquillo prizadevati si, da bi ostal miren

врываться, ворваться vdirati v kaj, vdreti v kaj, vlomiti

загрязнуть vdreti se; pogrezniti se v blato, v blatu obtičati

запропаститься izginiti, izgubiti se; (pren.) vdreti se v zemljo

allanar iz-, po-ravnati; podreti (stavbo); pomiriti; odstraniti (ovire), olajšati; premagati

allanar una casa vdreti v hišo, napraviti hišno preiskavo
allanarse podvreči se, vdati se; pobotati se; podreti se

consigne [kɔ̃sinj] féminin, militaire navodilo (straži), ukaz; službeni predpis; militaire prepoved (izhoda); sobni, šolski zapor; shramba (garderoba) na kolodvoru, letališču (za prtljago) zastavnina, kavcija

bulletin masculin de consigne garderobni listek
donner deux heures de consigne à un élève dati učencu dve uri zapora
forcer la consigne izsiliti vstop, dostop, vdreti s silo
manger la consigne (familier) ne se ozirati, pozabiti na navodila, na priporočila
mettre sa valise à la consigne retirer de la consigne dati kovček v garderobo, dvigniti iz garderobe (na kolodvoru)
va rapporter les bouteilles et fais-toi rembourser les consignes odnesi steklenice nazaj in naj ti vrnejo kavcijo zanje

correr preteči, prevoziti, prepotovati; teči, hiteti (za kom), zasledovati, goniti; odvzeti, ukrasti; hitro jezditi; biti v obtoku; občevati (con z); tekoč biti; poteči; vladati (razmere)

correr burro spuhteti, zdišati se
correr el cerrojo poriniti zapah
correr la cortina pritegniti (odriniti) zaveso
correr mundo iti na pot po svetu
correr el país enemigo vdreti v sovražnikovo deželo
correr parejas (con) podoben si biti (z)
correr peligro, correr riesgo biti v nevarnosti
correr la misma suerte imeti isto usodo
correr toros poditi (dražiti) bike
correr el velo sneti krinko
correr un velo sobre lo pasado pozabiti na preteklost
correr la voz razglasiti, objaviti
correr la pohajkovati, razuzdano živeti
correr a caballo jahati
corren rumores šušlja se, trdi se
correr a su perdición, correr a su ruina drveti v (svojo) pogubo
a (todo) turbio correr naj gre še tako slabo
correr con la casa gospodariti (gospodinjiti) v hiši
correr con la dirección prevzeti vodstvo
correr con los gastos plačati stroške
eso corre de mi cuenta (por mí) to je moja stvar
corre aire vetrovno je
hacerla correr govorico v tek spraviti
eso corre por tí to se tebe tiče
a mí me corre esta obligación to je moja dolžnost
corre prisa mudi se, stvar je nujna
no me corre prisa ne mudi se mi (s tem)
a tres del (mes) que corre 3. t. m.
lo que corre del año ostanek leta
corran las cosas como corrieren naj pride, kar hoče
a más correr, a todo correr z največjo hitrostjo
¡déjelo correr! pustite to! konec s tem!
correrse po-, pre-teči; ujeziti se, biti osupel (prestrašen); prenagliti se
haga V. el favor de correrse un poco hacia la derecha pomaknite se malo na desno, prosim

creuser [kröze] verbe transitif (iz)dolbsti; (iz)kopati; (po)globiti; (iz)vrtati

se creuser vdreti se; odpreti se (brezno, prepad); tuhtati, globoko premišljevati
creuser un problème, une question tuhtati o problemu, o vprašanju
creuser (l'estomac) zlačniti
le grand air creuse svež zrak dela tek
creuser sa fosse, son tombeau (figuré) lasten grob si kopati
se creuser le cerveau, l'esprit, la tête (figuré) glavo si beliti

einbeulen udariti; sich einbeulen vdreti se

einschwemmen nositi s seboj, prinašati, naplavljati, naplaviti; Eitererreger ins Blut: zanesti, zanašati; eingeschwemmt werden vdreti, vdirati

enfoncer [ɑ̃fɔ̃se] verbe transitif zabiti, zadreti; poglobiti; potisniti, vtakniti; militaire prebiti, predreti; premagati; figuré potisniti v ozadje, prekositi; familier prevarati, oslepariti; verbe intransitif pogrezniti se, udirati se, potopiti se (ladja); zariti se; familier ruinirati se

enfoncer une porte ouverte (figuré, familier) zelo si prizadevati, da bi dokazali očitno stvar
enfoncer son chapeau sur la tête potisniti si klobuk v čelo
enfoncer un clou dans le mur zabiti žebelj v zid
enfoncer à quelqu'un un couteau dans le cœur zabosti koga v srce
enfoncer quelque chose dans le crâne, dans la tête de quelqu'un (familier) komu kaj v glavo vliti, vbiti
enfoncer les éperons à un cheval spodbosti konja z ostrogami
enfoncer une porte vdreti vrata
s'enfoncer dans l'étude popolnoma se poglobiti v študij
enfoncez-vous bien ça dans la tête! dobro si to zapomnite!
s'enfoncer dans de mauvaises habitudes privzeti grde navade
notre équipe de football s'est fait enfoncer naše nogometno moštvo je bilo pošteno poraženo

entrée [ɑ̃tre] féminin vhod, vstop; vkorakanje; nastop; začetek, uvod, otvoritev; dohod, dostop, pristop; pripustitev (k izpitu); théâtre nastop; commerce vknjiženje; pluriel sprejem blaga ali denarja v določeni dobi; prva jed pri obedu po predjedi ali juhi; (= droits masculin pluriel d'entrée) entrées pluriel uvozna carina; (= prix masculin d'entrée) vstopnina; (= carte féminin d'entrée, billet masculin d'entrée) vstopnica; (entrée de serrure) luknja v ključavnici

à l'entrée de l'été ob nastopu, v začetku poletja
à l'entrée de la nuit ob znočitvi, stemnitvi
entrée d'air dovod, dostop zraka
entrée en charge, en fonctions, en service nastop službe, funkcij
entrée gratuite, de faveur prost, brezplačen vstop
entrée interdite prepovedan vstop
entrée libre prost vstop (commerce, neobvezno za nakup)
entrée dans le, au port prihod (ladje) v pristanišče
entrée en possession nastop lastništva, posesti
entrée en scène (théâtre) nastop na odru
entrée en séance otvoritev seje
entrée et sortie vstopno in izstopno potovanje
entrée en vigueur začetek veljavnosti
examen masculin d'entrée sprejemni izpit
permis masculin d'entrée dovoljenje za vstopno potovanje
visa masculin d'entrée vstopni vizum
avoir son entrée (théâtre) imeti prost vstop (dans v)
avoir ses entrées (auprés du ministre) imeti prost dostop (do ministra)
donner entrée peljati (dans v), dovoliti vstop (à quelqu'un komu)
faire son entrée (slovesno) vstopiti, priti v
faire son entrée dans le monde prvičpriti na kako družabno prireditev
faire son entrée en scène (théâtre) nastopiti na (gledališkem) odru
forcer l'entrée izsiliti vstop, vdreti v
solliciter, obtenir l'entrée d'une société, d'un club potegovati se za, dobiti vstop v kako društvo, v klub

explōrō -āre -āvī -ātum (ex in subst. *plōros, *plōrus [= fundus])

I. ogled(ov)ati, razgled(ov)ati, poizvedeti (poizvedovati); sprva voj. (prim. explōrātor): Africam exploravit Ci. je dal ogledati, explorare itinera hostium C., S., locum N., hostium consilium Hirt., his satis exploratis profectus est L.; v abs. abl.: explorato, ante explorato, explorato ante L. (prej) poizvedivši; v nevojaškem pomenu: per homines talis negotii artifices itinera egressusque eius … explorat S. je dal izprašati; z odvisnim vprašanjem: Sil., explorat, quo commodissime itinere valles transire possit C., quid ubique hostis ageret explorare S., explorans, quid hostes agerent L., quid optes, explorare labor V. izvedeti; z relativnim stavkom: ubi satis explorata sunt, quae voluit S.; occ. (poizvedujoč) izslediti, zaslediti, skušati najti, najti: locum castris idoneum C., non lupus insidias explorat ovilia circum V., altera (manus) motu caecum iter explorat O.; o stvareh: quae (navis) … explorare fugam (= viam fugae) domini videbatur Ci.

— II. pren.

1. izvedeti, poizvedeti (poizvedovati), vpraš(ev)ati, izslediti (izsledovati): explora rem totam (docela) Ci. ep., mittere viros, qui rem (stvarni položaj) explorarent N., explorare regis animum (mišljenje) L., littera (pismo) explorat animos O. Dopolnilo z de (zastran): legati, qui de eius voluntate explorarent N., explorare de Macedonico bello L.; z ACI: explorato (abl. abs.) profectos esse amicos T., z odvisnim vprašanjem: Col., Sen. ph., Petr., id simulaveritne … an … , parum exploratum est S., transfugas, Iugurtha ubi gentium aut quid agitaret, … exploratum misit S., quam colat, explorant, iuvenis Phoebeius urbem O.; s finalnim stavkom: ne quid labefactum viribus ignis corruat, explorat O.

2. preisk(ov)ati, pregled(ov)ati, poizkusiti (poizkušati), preizkusiti (preizkušati): portas explorant V. preizkušajo vrata (ali so dovolj trdna), explorat robora fumus V. (namreč: ali bi mogel vdreti vanj), taurus cornua in adversis truncis explorat Lucan., explorare cubiculum, vehiculorum onera Suet., obstetrix virginis cuiusdam integritatem manu velut explorans Aug., panis potionisque bonitatem gustu explorare Col. pokušati, epulas ali cibos potusque gustu explorare Col. jedi ali jedi in pijače pokušati; pren.: explorare tyranni fidem Lucan., secundae res acrioribus stimulis animos explorant T. preizkuša. — Od tod adj. pt. pf. explōrātus 3, adv. -ē, dognan, gotov: Pl., Gell., non ego haec incertis iactata rumoribus, sed comperta et explorata affero ad vos L., explorata fiducia, pax, spes, ratio, victoria Ci., prope exploratā victoriā C. ker je bila zmaga skoraj gotova, sicuti (ut) exploratā victoriā C. kakor da je zmaga skoraj gotova, exploratissima victoria Vell., in qua (amicitia) nihil fidum, nihil exploratum habeas Ci., iam exploratus et domi conditus consulatus Ci., facilior et exploratior devitatio legionum Ci. ep., litterae exploratae a timore Ci., de quo mihi exploratum est ita esse, ut scribis Ci. ep. glede česar imam za gotovo, cui sit exploratum se ad vesperum esse victurum? Ci., cum esset mihi exploratissimum Lentulum proximo anno consulem futurum (esse) Ci., habere exploratum ali pro explorato habere (z ACI) za gotovo imeti: (deus) habet exploratum fore se semper in … voluptatibus Ci., quod pro explorato habebat Ambiorigem proelio non esse concertaturum C., quod non satis explorate perceptum sit et cognitum Ci., ne naviges nisi explorate Ci. ep. po natančni poizvedbi, varno, exploratius promittere Ci. ep.; (o osebah) (pre)izkušen: magistri exploratiores Gell.

expūgnō -āre -āvī -ātum

1. izvojevati, z naskokom zavzeti, pribojevati, osvojiti: Mutinam, urbīs Ci., expugnabantur domus Ci., expugnare urbem obsidione, nonnullas urbes per vim, oppidum ex itinere, castellum, naves C., loca multa, Saguntum vi N., Cirtam armis, oppidum vineis turribusque S., villas S. vlomiti v … , vdreti (vdirati) v … , magni moenia mundi Lucr., turrim V., Dardanius Spartam expugnavit adulter V. se je splazil v Šparto, filia rectius expugnat iuvenum domos H. naskoči, expugnare urbem L.

2. premagati, nadvladati, obvladati, podvreči: ad expugnandos hostīs inertissimus Ci., stipendiariis Aeduorum expugnatis C., nosmet ipsos expugnaverimus N. se bomo … ugonobili, expugnare reges Lucr., tyrannos, Philippum, Antiochum acie L., praesidium T., tot viri expugnati T., expugnare veteres incolas Iust.; ret. (o stvareh): fames obsessos expugnavit L. lakota je oblegance prisilila, da so se vdali, tempestas expugnat navis reliquias Petr., flumen montem expugnat Plin. predere, lacte equino venena et toxica expugnantur Plin. kobilje mleko zamori strupe …

3. napasti (napadati): sic furentem circuit expugnans Stat.; pren. z besedami napasti: intentionem aut assumptionem aut conclusionem Q.

4. pren.
a) izsiliti, prisiliti, s trudom (pri)dobiti, doseči, izposlovati, dognati: aurum a patre Pl., nihil tam munitum, quod non expugnari pecuniā possit Ci., quibus adlegationibus illam sibi legationem expugnavit Ci., fortunas eius patrias expugnare Ci., expugnare coepta O.; s finalnim stavkom: Petr., expugnavit iste, ut dies triginta quinque tollerentur Ci., summa vi expugnatum est, ut … L.
b) premoči, premagati, zmagati, obvladati, ugnati, ukrotiti, uničiti, vzeti: Fl., Lact., sapientis animus magnitudine consilii vincetur et expugnabitur Ci., expugnare legatorum pertinaciam L., quaestiones L. preprečiti, decus muliebre L. ali pudicitiam Ci. vzeti, (o)skruniti, quae tua virtus, expugnabimus H., paupertatem expugnare Petr., expugnari precibus uxoris Suet. preprositi se dati ženi, expugnatus tandem Suet.

Opomba: Star. inf. fut. act.: expugnassere Pl.

forcer [fɔrse] verbe transitif (pri)siliti, primorati; forsirati, pretiravati; povečati; s silo odpreti, s silo vzeti, izsiliti; premagati (ovire), ziomiti (odpor); popačiti (smisel); verbe intransitif forsirati, napenjati se

se forcer (pri)siliti se (à k)
forcer la porte vdreti, vlomiti vrata
forcer la porte de quelqu'un s silo si dobiti vstop h komu
forcer le pas pospešiti korak
forcer les raisins pospešiti zorénje grozdja
forcer sa voix napenjati glas
tous les obstacles premagati vse ovire
forcer l'admiration des ennemis izsiliti občudovanje pri sovražniku
forcer une ville s silo zavzeti mesto
forcer la main à quelqu'un koga primorati k delu, delovanju
forcer la consigne izsiliti vstop
forcer le destin upirati se, kljubovati usodi
forcer la nature hoteti napraviti več, kot moremo
forcer le sens d'un mot popačiti (skriviti) pomen besede
forcer de rames, de voiles na vse kriplje veslati, kar najhitreje jadrati